Danijelove dogodivščine (dvaindvajseti del)

V Berlinu je bilo zabavno: tako med prvenstvom igre Catan, kot tudi takrat, ko sem našel čas, da sem skupaj s Silvo šel malce okoli. Pridružila se mi je pri geolovu. In seveda je kot večina začetnikov imela tudi ogromno srečo, saj je marsikateri zaklad našla pred mano. Celo tistega, katerega sem šel pred njo iskat dvakrat, pa mi ga ni uspelo dobiti. Ko sem šel tretjič z njo… itak, ona ga je našla. Pufff.

No, v hotelski sobi nismo smeli bit mešani moški in ženske, zato sva bila s Silvo v ločenih sobah, dobila pa sva cimre – jaz Slovaka in ona Slovakinjo. Vsi štirje smo se res krasno razumeli, saj smo rekli, da Slovaška ali Slovenija, je tako ali tako za večino isto.

Je pa imel moj cimer  z mano kar nekaj nezgod. Ker ponoči smrčim, sem mu dal čepke za ušesa, da bo lahko ponoči spal. Hvaležno jih je sprejel, kmalu pa je bilo jasno, da jih ne zna uporabljati. Po mojem nasvetu si jih je potem dal v ušesa. Toda že drugo noč me je ponoči zbudil, ker si je en čepek porinil pregloboko v uho in ga ni mogel dobiti ven. Seveda sem rade volje pomagal in opravil operacijo kar z mojim švicarskim nožem. In NE, nobene poškodbe ni bilo med »operacijo« – moja roka je mirna 😀

Ko sva prvo noč prespala skupaj, sem se ponoči zbudil, ker se je moja noga podrgnila ob njegovo. Stvar je namreč v tem, da sem doma vajen spati na postelji 180×200 cm. Tako sem v hotelski postelji v spanju dvakrat zlezel z nogo na njegovo posteljo in ga malce »pobožal« po nogi. Ko sem se zbudil, sem hitro nogo spravil k sebi, ker nisem hotel, da bi dobil fant kak »napačen” vtis. Zjutraj sem ga vprašal, ali se kaj spomni od tega, in je rekel, da čisto nič, da je trdno spal. Pa sem mu razložil, da če slučajno ponoči zlezem kaj na njegovo posteljo, se ga dotaknem ali po nesreči celo objamem, naj ne vzame to osebno; da je stvar samo v tem, da sem jaz vajen spati v veliki postelji in se tudi temu primerno premetavam. Smeh mojega cimra je bil neopisljiv.