GeoTura Hochkönig

Pred skoraj letom dni je bil objavljen mega dogodek v naši bližnji soseščini. Dobrih 200 kilometrov daleč v Berchtesgadnu. Seveda sem bil takoj navdušen in datum je romal v koledar. Toda resničen zagon je zamisel dobila poleti, na dogodku, ko smo na cilju pričakali plavajoče račke. Romtim in Kinčoropi sta namreč prišla na dan z željo, da bi obiskala nam najbližjo GeoTuro Hochkönig v Avstriji. Če ne bi sonce sijalo tako močno, bi se videlo, kako se mi je takrat posvetilo. Seveda. Kraji pod pogorjem, ki je GeoTuri dalo ime, ležijo na avstrijski strani, na drugi strani pa je nedaleč od Königseeja Berchtesgaden. Obe zanimivosti je torej seveda povsem logično povezati. O vseh štorijah glede dogovarjanja nima smisla govoriti. Dejstvo pa je, da sva se v četrtek popoldan pred mega dogodkom zgolj z romtimom odpeljala dogodivščini naproti.

Pot skozi Avstrijo je bila kmalu za nama, pri Bischofshofnu, marsikomu je znan po smučarskih skokih, sva se odcepila z glavne ceste in peljala proti Mühlbachu. Sredi kraja sva zavila na cesto, ki se vzpenja v smeri hotela Arthurhaus. Po poti sva se ustavila pri zakladu Tumbledoor, najin prvi zaklad iz serije HKC nosi številko 8. Serijo 35 zakladov sestavlja 33 tradicionalnih škatlic in dva večstopenjska zaklada. Prvi je bil ravno najin prvi, kar lep čas sva potrebovala, da sva razvozlala kje je ključ, ki odpira škatlico. Med tem se je stemnilo in čas je bil za drugi večstopenjski zaklad Nächtliche Safari. Po močvirnem svetu in mimo pravih barjanskih očesc naju je vodila pot, sledila sva velikim in dobro vidnim odsevnikom. Ko sva ugotovila, da sva po najdbi sredi ničesar, sem hitro naredil načrt in do Arthurhausa sva se vrnila z obvozom, na ogrlico sva nalovila še nekaj škatlic. Toda pred spanjem sva se sprehodila še do zaklada Pongauer Rindviech, seveda pa tudi nisva smela spustiti zaklada Bergl – der hochkönigliche Haus- und Hofhund. Zaklad ima trenutno 326 favoritov, kar verjetno o njem pove vse. Nedvomno čudovita škatlica in to je tudi vse, kar bom povedal. Da ne pokvarim presenečenja. Tisto, kako sva ga iskala in kaj ob tem doživela … pa povem kdaj v živo, ob pivu. Dan sva počasi zaključila, spustila sva se nazaj v Mühlbach in tako ta dan pobrala zaklade HKC številka 1 in 7 do 11. Vsi ostali so naju čakali naslednji dan.

Potem ko sva se zjutraj zbudila premražena, je bila skupna ugotovitev, da bo hiter odhod še najboljša rešitev. Da se tako vsaj malo ogrejeva. Pa nisva prav daleč hodila. In tudi zaklad št. 2 nama je dal vetra. Tako zelo, da sva, očitno še zaspanih oči, sklenila, da ga pustiva za popoldan in jo mahnila naprej. Med tem, ko sva številko tri našla pri jezeru, je bil pohod do naslednje škatle iz serije kar malo adrenalinski. Cesta je bila uradno zaprta, na pobočju so bili gozdarji in podirali drevje, da je vsake toliko zahreščalo in se streslo, kot bi bil potres. Pohitela sva mimo, hitro našla številke štiri, pet in šest, nato pa se vzpenjala do številke 12 – Ruheplatz. Ta leži v bližini slapov Riedinger, sedaj sva bila že na visoki panoramski poti. Pot se zgolj malo vzpenja in spušča, hoja po njej bi bila prav prijetna, če si je ne bi vsake toliko začinila s krepkim spustom in nato ponovnim vzponom. Ko sva seveda hotela najti še kakšno “bližnjo” škatlico.

Valovala sva gor in dol, vreme je bilo lepo, razgledi prav tako, gore nad nama čudovite. Najin cilj je bil Hinterthal. Pred odhodom nisva bila prepričana, če ga bova dosegla, ko pa sva korakala mimo koče Erich, visoko nad Dientnom, sva že vedela, da bo šlo. Malo pred Hinterthalom sva našla še trideseti zaklad. Ti so sicer v tem, osrednjem delu, številčno nekoliko pomešani, toda ko jih sproti kljukaš, veš, da nisi nobenega izpustil. Zavila sva proti glavni cesti in razmišljala, kako bi prišla do kraja Dienten. Tam sva vedela, da bodo turistične informacije odprte, s kodo, ki sva jo že uspela ugotoviti, sva računala, da bova tam prišla do zaslužene nagrade – geokovanca. Toda do cilja je bilo še pet kilometrov ceste. Malo sva se pregovarjala, kdo bo dvignil palec, nato pa pri sebi zamomljala, da naju prešvicanih tako ali tako nihče ne bo vzel v avto. In peš topotala po asfaltu do cilja. Toda ko bi nama le kdo prej povedal! Za kovanec sploh ni treba na informacije. Škatle s kovanci so namreč na treh točkah v krajih Mühlbach, Dienten in Maria Alm, odkleneš pa jih s pridobljeno kodo. Poparjeno sva odšla do avtobusne postaje in se odpeljala do svojega avtomobila v Mühlbach. Tam sva našla škatlo, dobila kovanec, nato pa še zelo hitro rešila jutranjo uganko zaklada Glück Auf! Toda s tem nisva našla vseh zakladov serije. Odpeljala sva se proti Hinterthalu, tam našla poleg nekaj drugih še zaklad An der Urslau hoch, ki je številka 31, nato pa malo naprej nad krajem še številkama 32 in 33. Seveda že v temi, s čelno svetilko in ob debelih pogledih krav.

Sedaj nama je do pokritja vse serije manjkal zgolj še en zaklad. Številka 35 nad Maria Almom (številka 34 se v zmešnjavi skriva že pred Hinterthalom). Auf der Postalm. Seveda sva si tudi tukaj del poti skrajšala z avtomobilom, čeprav je bilo kljub temu sestopa do škatlice in nato vračanja do avtomobila v temi in ob utrujenih nogah, po najinem mnenju skoraj preveč. GeoTura je bila po dobrih 24 urah za nama, vse škatlice najdene, geokovanec v najini bisagi. En cilj je bil s tem izpolnjen, čudovit dan je bil za nama, pustolovščina, ki ostane zapisana v spominu. Toda vikend se je šele dobro začel, že sva se peljala mega dogodkom naproti.