Vsega je enkrat konec …

Vse kar je lepega se enkrat konča. Takšno je dejstvo, perpetuum mobile in večno življenje obstajata mogoče v kakšni drugi dimenziji, mi pa moramo sprejeti končnost. Čeprav je ta prispevek objavljen točno ob dvanajstih, tu ne gre za obračun pri o.k. coralu, temveč zgolj za simbolično predajo utečenega posla. Reka se izliva iz enega tolmuna v drugega, na svoji poti.

Čemu takšen teatralen uvod, čemu naj bo namenjen, kaj hoče povedati?

Prvi prispevek na tej strani je bil objavljen davnega leta 2008, ko je Sonček z vizijo povezovanja in prenosa koristnih informacij postavil stran, nastal je klub, novi prispevki so občasno prinesli koristne napotke. Tudi forum je bil tu, nekaj sporočil sem prispeval tudi sam. Toda roko na srce, gre za delo, ki ne more biti na plečih zgolj enega, že tako polno zaposlenega posameznika. Razloge, da je stran marca 2014, po skupščini kluba, zaživela, je upajmo, odpihnil veter preteklosti. Nič ni treba, da bi se pogrevale stvari, ki so bile za nekaj dobre, za še več tega pa žal slabe.

Prispevki so se objavljali, sprva nekoliko neredno, kasneje redno trikrat tedensko, ob ponedeljkih, sredah in petkih. Verjamem, da jih je vsaj kdo izmed vas preletel, pogledal slike, morebiti celo prebral.

Kdo je stal za oživitvijo, kdo je prispeval k temu, da je klub začel delati, da se je voz premaknil naprej? Seveda je bil prvi Sonček, legenda slovenskega geolova. Kapo dol za vse, kar je storil, da danes nismo zgolj kup posameznikov, temveč organizirana skupina, ki lahko polnopravno in odgovorno vzpostavlja stike s komerkoli v tej državi in širše ter tudi prevzema določene naloge, obveznosti. Zahvala gre Alešu (geobunkelj), ki je omogočil, da smo v našo stran integrirali edini dejansko delujoči in živi forum na temo geolova v naših koncih. Ne sme se pozabiti Žana (Jeancaffou) in kasneje Nejca (Nejcines). Prvi je stran postavil na novo, tehnično združil forum s stranjo in tudi meni velikokrat pomagal iz raznih zagat, ko sem se še lovil z wordpressom. Drugi več kot odlično nadaljuje njegovo delo, vedno je pripravljen na pomoč in sodelovanje.

Moje vodilo, ko sem nekako prevzel uredovanje strani … Ja, res je. Moja odgovornost je, da ste se včasih nasmejali, včasih rekli … uf tega pa nisem vedel … in se morebiti kdaj tudi razjezili. Ob moji odsotnosti pa Klemna, Bučarja seveda. Ki me je vedno brez težav in nadvse odlično nadomestil. Kakorkoli. Vodilo je bilo, da so prispevki redni, da je stran živa in tako privablja geolovce, da berejo, se učijo, sodelujejo. Pri tem so mi pomagali številni avtorji, s svojimi odličnimi prispevki. Danijel in njegove dogodivščine so tako postale že prav legendarne. Povabila, takšna in drugačna, na zanimive kraje, tudi. Poročila o dogodkih so bila namenjena tistim, ki so jih žal zamudili. In kot spodbuda, da naslednjič najdejo čas zanje. Nekaj kapljic zgodovine, kakšno razmišljanje, tehnične podrobnosti (spomnite se odlične serije o delu z GSAKom), portreti geolovca. Pa še kaj drugega bi se našlo, naj mi oprosti tisti, ki sem ga tukaj pozabil navesti. Vse skupaj smo skuhali, prepričan sem, v odličen golaž.

Ko pogledam malo statistiko, kar ne morem verjeti. V dveh letih in treh mesecih smo objavili 415 prispevkov. Poleg tega še kup malih novičk, izvedli vrsto anket z glasovanjem za zaklad meseca. In naj samo kdo reče, da stran ni živela. Živela? Ne, strah je odveč. Prepričan sem, da bo še naprej. Toda z današnjim dnem se poslavljam kot neke vrste bolj ali manj odgovorni urednik prispevkov na tej strani. In posle predajam v roke tistemu, ki je dodal v zgoraj navedeno vsoto vrsto odličnih prispevkov, potopisov, poročil. Našemu predsedniku, ki bo najbolje vedel, kaj in kako naprej, kaj je smiselno objaviti. Igorju (Icabrian). Če se bo tako odločil, mu bo pri tem ob strani lahko stal uredniški odbor, v katerem sem vedno pripravljen sodelovati, pomagati in seveda sem in tja dodati tudi kakšen prispevek. Upam, da bolj užiten kot so bile kakšne moje blodnje o geolovski sceni v preteklosti.

Za konec … vedno je kar malo hudo, ko z rok daješ nekaj, kar si soustvarjal. Toda če se vrnemo na iztočnico. Vsega je enkrat konec in prav je tako. Vsekakor se kmalu vidimo na kakšnem dogodku, pri kakšnem zakladu. Do takrat pa … srečno. Vsem geolovcem, klubu in tej internetni strani.