Zaklad meseca januarja – Geološki časovni stroj by Prulski geolog

Novembra se je v Ljubljani pojavil nov večstopenjski zaklad. Hm, pa kaj. Bi kdo rekel. Še eden izmed mnogih. Toda ne. Ta ni tak, res ne. Vam lahko zagotovi vsak, ki ga je obiskal. Posvečen je namreč geologiji in nas popelje na vrsto točk v Ljubljani, kjer spoznavamo zanimive kamnine in se ob odgovarjanju na vprašanja o njih tudi poučimo, izvemo marsikaj zanimivega, rešimo nalogo. Ki je ravno pravšnja. Ne pretežka in seveda tudi ne prelahka. Toda s tem zabave še ni konec. Prulski geolog nam pred koncem mojstrsko postavi še eno vprašanje, na katerega moramo odgovoriti, da nas spusti do zadnje stopnje. Ki pa je seveda spet nekaj posebnega, čisto vpeta v zgodbo.

Vodnjak na trgu Ajdovščina

Kot pravi lastnik, je ta večstopenjski zaklad posvečen znanstveni vedi geologiji in značilnim kamninam, ki jih lahko najdemo v Slovenij. Upa, da bo ta multicache dovolj zanimiv, da bo komu vzbudil zanimamnje za geologijo ali pa samo razširil geološko znanje. Geologija je sicer znanstvena veda, ki preučuje Zemljo, njene kamnine, njihov nastanek in fizikalne procese, ki oblikujejo Zemljino površje. Znanstvenik, ki deluje na področju geologije je geolog, vendar je to precej splošen izraz. Geologi delujejo na večih področjih geologije; inženirski geologi pomagajo pri gradnji cest, železnic in hiš, hidrogeologi iščejo in preučujejo nahajališča vode pod zemljo, paleontologi preučujejo fosile, sedimentologi preučujejo sedimentne kamnine, petrologi magmatske, seizmologi potrese,…

Tudi ta vzorec boste na sprehodu po geoloških značilnostih videli

Ta multi zaklad vas bo torej popeljal po mestnih ulicah do zgradb, ki imajo nekatere značilne kamnine, ki jih najdemo v Slovenij. Na sedmih točkah v mestu se boste spopadli z različnimi geološkimi nalogami. Točke so navedene v zaporedju glede na starost kamnin od najmlajših do najstarejših, zaradi česar vam ni treba slediti temu zaporedju, ampak lahko iskanje prilagodite lokaciji. Ko opravite z vsemi sedmimi nalogami v mestu boste dobili osmo točko. Ker se delo geologa velikokrat odvija na terenu, vas bo končna osma točka popeljala iz mesta na lažji teren v naravo. Na osmi točki se boste spopadli še z zadnjo geološko nalogo, kjer boste prejeli koodrinate, ki vam podajo lokacijo skrivališča zaklada.

Delo geologa

Za zaklad boste potrebovali najmanj 2,5 uri, poleg tega pa potrebujete tračni meter najmanj dolžine 1 m, kompas in po želji povečevalno steklo za ogled kamnin. Geološkega kladiva kot navaja lastnik in lahko potrdimo iz lastnih izkušenj, ne potrebujete :). Večstopenjski zaklad boste opravljali tako v mestu kot tudi v naravi, zato svetujem uporabo primerne obutve. Za lažje razumevanje in opravljanje nalog je lastnik priložil še kratek slovarček geoloških izrazov, ki je vsekakor še kako uporaben, tudi takrat, ko bomo iskali kakšen drugi, recimo zemeljski zaklad.

Fosil amonita

Slovarček geoloških izrazov:

Apnenec: karbonatna kamnina, ki jo sestavlja predvsem mineral kalcit. Večinoma nastaja v toplih morjih iz drobnih skeletov morskih organizmov ali se obarja iz vodnih raztopin. Če se skeleti ohranijo, jih prepoznamo kot fosile.

Dolomit: nastane iz apnenca, ko voda obogatena z magnezijem teče skozenj. Magnezij mineral kalcit spremeni v dolomit, ki gradi kamnino z istim imenom.

Globokomorsko okolje: morje globlje od 200 metrov, kamor svetloba ne prodre več. V tem okolju se sedimenti mirno usedajo, saj je temperatura stalna in so prisotni minimalni morski tokovi.

Karbonatna kamnina/karbonat: kemična in/ali biokemična sedimentna kamnina iz minerala kalcita.

Karbonatna platforma: plitvovodno morsko sedimentacijsko okolje, kjer nastajajo apnenci in dolomiti.

Klastične kamnine: mehanske sedimentne kamnine, ki nastenejo s sprijemanjem delcov erodiranih kamnin.

Muljevec: sedimentna klastična kamnina, katere delcev ne vidimo s prostim očesom. Delci so manjši od 63 mikrometrov. Kamnina ki ima delce večje od 2 mikrometrov je meljevec, manjše od 2 mikormetrov pa glinavec.

Peščenjak: klastična kamnina, ki je nastala s sprijetjem peska. Pesek so drobci, ki jih vidimo s prostim očesom in veliki do 2 mm.

Plast: Sediment ali ploščato sedimentno telo, ki ga od spodnje in zgornje kamnine ločita leziki. Lezika je tanka plast preperine ali presledek, ki ločuje dve plasti. Plasti tanjše od 1 cm so lamine, od 1 cm do 10 cm so tanko plastnate, od 10 cm do 30 cm srednje in od 30 cm debelo plastnate. Kamnine brez plasti so masivne.

Plitvomorsko okolje: morje plitvejše od 200 m kamor svetloba še prodre, prisotni so močni morski tokovi, voda pa se še lahko segreje.

Žila: Razpoka, ki jo je zapolnil nek mineral ali kamnina v starejši kamnini.

Nagubane flišne plasti

Vincenc1: “Ko me je Jure zjutraj poklical, še vedel nisem za ta zaklad. Po klicu sem mrzlično iskal podatke po internetu in večinoma mi je tudi uspelo. Po ponovnemu klicu sem se usedel v avto in se odpeljal do njega. Koordinate predzadnje stopnje sva imela že v rokah in pristop do njega sva ubrala malo po svoje, kar pa ni za lakaste čevljčke. Tudi na končni stopnji so čeveljčki kar trpeli in se upirali terenu. Odličen zaklad, ki ti nekako razjasni geologijo, čeprav je zame kamen kot kamen. Razlika je le v temu, da je nekateri krušljiv, nekateri pa kompakten. Predzadnja in končna stopnja sta lepo pripravljeni. Posebno na končni me je en del spominjal na mojo bivšo službo. Za zanimivo in poučno pripravo zaklada se zahvaljujem Prulskemu geologu in mu pripada favoritek.”

Kostna breča z ostanki pleistocenskih sesalcev

Mirobori: “Danes med raznoraznimi kamni ni bilo nobene razlike…vsi so bili enaki…mokri. Med potepanjem po mestu je bila to edina neprilika, ki pa ni preveč motila izračuna predzadnje točke. Do tja se je nekako še dalo priti brez pretirano blatnih gojzarjev. Po ogledu finalnih koordinat bolj od daleč je bilo potrebno vračanje do prevoznega sredstva po škornje. Pa so bili skoraj prenizki…Ne glede na to, da je blato vsepovsod naokoli, je škatlica isto suha in zaščitena pred vremenskimi neprilikami. Za lep geološki opis kamnov, ki so meni bolj ali manj vsi podobni, favorit!”

Minerala klorit (zelen) in albit (bel)

Ridler&Cmokica: “K reševanju tega multija sva se spravila že med vikendom, pa sva zaradi majhne, a pomembne nepazljivosti, dobila napačen seštevek kontrolnih števil. Za pomoč sva prosila lastnika, ki nama je pomagal na pravo pot, danes po službi pa sva skočila še do zadnjega dela naloge. Tudi tukaj čisto brez zapletov ni šlo, saj je teren zelo blaten in dodobra razmočen. Naju je pa na koncu razveselilo zanimivo izvedeno skrivališče”

Minerala klorita in albita pod mikroskopom v polarizirani svetlobi

Pikacu: “Najmlajša se v šoli ravno uči o kamninah, tako da je tale zaklad prišel kot naročen za poglabljanje snovi . Tako smo prejšnjo soboto združili prijetno s koristnim: odkrivanje kamnin, reševanje nalog, ogled okrašene Ljubljane in nazadnje okusna večerja v novi restavraciji pri Figovcu . Edino težavo smo imeli takoj na začetku, ko sem ugotovil, da sem nekje na poti iz Tivolija izgubil natiskan opis zaklada (sem kar namatral, da sem ga spravil iz 24 na 9 strani) – vrnil sem se po poti, a ga nisem našel . Po tej nezgodi pa je šlo iskanje kamnov in reševanje zanimivo zastavljenih nalog brez težav. Ko smo zaključili krog je bila že tema in mrzlo, tako da smo končne koordinate izračunali na toplem v gostilni. Nadaljevala sva danes sama z gospo Pikaču. Škatlo s kamni sva našla na pričakovanem mestu in takoj določila pravi kamen, ki sem ga res že dostikrat imel v rokah pri potepanju po okoliških gričih. Ko pa sva prišla na končno lokacijo, pa nisva bila več prepričana v najino poznavalstvo, saj je bil teren “čisto mimo”. Nekaj časa sva se potikala po trnju, potem pa se vrnila na prejšnjo lokacijo pogledat za druge koordinate (tako sem bil prepričan vase, da si nisem zapisal še drugih koordinat ). Lokacija iz naslednjega kamna se je že na daleč izkazala za še bolj neobetavno. Ko sva tam ugotovila, da je res prazna, sem v loge pogledal, kaj pravijo drugi geolovci in ugotovil, da je prva lokacija vseeno pravilna. Vrnila sva se tja in jaz sem malo bolj odločno zagazil v blato, gospa Pikaču me je pa vzpodbujala iz varne in suhe razdalje – in res sem kmalu našel skrivališče. Glede na namig sem vedel, kaj moram iskati, saj sem podobno videl že nad predorom v Šentvidu. Za zelo zanimive naloge, kjer smo se veliko naučili ter za dobro izvedbo poklanjamo favoritka.”

Mineral fluorita

Rozinica: “Tale zakladek je zagotovo pika na i in več kot lep zaključek novoletnega dopusta. Sicer se deloma res strinjava z ekipo Markpolona, ki trdita, da zima ni najbolj idealen čas za reševanje takšnega tipa zaklada. A vseeno večjih težav nisva imela, saj so bile vse potrebne površine ustrezno očiščene snega. Sprehod po mestu so popestrile izjemno zanimive, poučne in nedvoumne naloge. Nad earthcachingom v urbanem okolju sva seveda več kot navdušena. Tudi naloga pri malo oddaljeni osmi točki je zelo domiselna. Svojega favorita sva sicer izbrala takoj ob odprtju zakladka, a sva kljub vsemu pofotkala prav vse. Ker pač nikoli nisi popolnoma prepričan. Hvala za prijeten sončno-zimski sprehod s poučno noto in izjemno zanimivo (ter močvirnato) končno lokacijo. Zakladek si več kot zasluži favoritka ”