Geolovci in mamuti
V že nekoliko pozabljenem filmu Ovni in mamuti režiserja Filipa Robarja-Dorina iz leta 1985 je mamut simbol ksenofobije in nacionalizma, ki kot ostalini nekih preteklih časov še vedno ohranjata uničujoč vpliv na družbo. Zelo sodoben film torej, le da so prejemniki tega »blagoslova« danes druge narodnosti kot pred štiridesetimi leti. Mamut, ki ga zadnje čase videvamo v geolovskem svetu, ima čisto drugačen pomen. Na podobah, ki vabijo na Kamnik 2025 Block Party, slovenski geolovski dogodek leta, predstavlja mamut zgodovinsko dediščino Kamnika. Ki jo bodo, poleg naravnih, kulturnih, etnografskih in drugih znamenitosti odkrivali udeleženci iz (za zdaj) trinajstih držav. Zakaj ravno mamut? Od kod se je sploh vzel? Najkrajši odgovor bi bil: iz zemlje. 😉
Geolovski mamut je prijazna žival
V januarju leta 1938 so se v Nevljah, vasi nedaleč od Kamnika, začela dela za regulacijo struge Nevljice. Hudourniška rečica je ob večjih nalivih spodjedala bregove in odnašala zemljo, ogrožala je celo pokopališče in cerkev. Oblast Dravske banovine, kot se je takrat reklo upravni enoti, v katero je bila zajeta večina slovenskega ozemlja, se je vendarle odločila, da temu naredi konec. V načrtu je bilo, da izkopljejo novo strugo, ki bo potekala bolj naravnost. Dela so bila v prvi polovici marca skoraj zaključena, kopali so še temelje za nov most.
V ponedeljek, 14. marca popoldne, se je mimo gradbišča s kolesom pripeljal takratni kamniški župan Ferdinand (Nande) Novak. Namenjen je bil na obisk k znancem, a se je ustavil in zapletel v klepet z delavci. Ti so se pritožili, da jih pri izkopu temeljev »ovirajo nekakšni štori«. Težave so nazorno prikazali tako, da so en »štor« razklali s krampom. Župan si je zadevo ogledal od blizu in ugotovil, da skoraj gotovo ne gre za štore. Ustavil je dela in se odločil, da odlomke pokaže veterinarju (in lokalnemu zbiratelju starin in umetnin) Josipu Sadnikarju. Sadnikar, ki je menda že imel izkušnje s tovrstnimi najdbami, je prepoznal fosilno kost. Kraj najdbe si je prišel – seveda s kolesom – takoj ogledat v spremstvu sina Nika, študenta medicine, in akademskega slikarja Staneta Cudermana, ki je imel fotografski aparat.
Niko Sadnikar vstopa v izkopani jarek (foto: www.kamra.si)
Niko Sadnikar z mamutovim rebrom sedi na “štoru” (foto: www.kamra.si)
Neveljski vaščani so ugibali, da bi lahko šlo za ostanke zmaja ki je po legendi prebival v davno izginulem Neveljskem jezeru. Sadnikar je ta ugibanja zavrnil in zaključil, da gre za morda v celoti ohranjeno okostje mamuta. O najdbi je župan takoj obvestil oblasti in že naslednji dan so izkopavanja prevzeli strokovnjaki Prirodopisnega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani.
Izkopavanja pred očmi radovednežev (foto: www.kamra.si)
Najdišče med izkopavanjem (foto: www.kamra.si)
Najdba je bila za tisti čas velika senzacija. Izkopavanja si je dnevno ogledovala množica radovednežev (prihajali naj bi tudi iz Italije in Avstrije), o najdbi se je razpisal dnevni tisk, o njej so razpravljali politiki na vseh ravneh. Najdišče so varovali žandarji, a je nekaj (ali celo malo več kot nekaj?) ostankov kljub temu končalo v zasebnih rokah.
Okostje, razstavljeno v Prirodoslovnem muzeju Slovenije
Izkopavanja so zaključili do srede aprila in okostje kasneje prenesli v Narodni muzej v Ljubljano. Spominska tabla in zaklad označujeta mesto najdbe. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za ostanke samca mamuta, ki je bil visok 3,61 m in dolg 5,74 m. V celoti ohranjen okel meri kar 2,70 m. Odkritje je odmevalo tudi v strokovnih krogih. Okostje neveljskega mamuta je bilo v tistem času najpopolnejše ohranjeno okostje enega primerka, saj so bili v muzejih sicer popolnejši eksponati sestavljeni iz kosti več živali. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije je ohranjenih okoli 140 kosti. Najprej je bil razstavljen samo okel, do srede druge svetovne vojne pa so v muzeju izdelali in razstavili popolno repliko vseh najdenih ostankov. Okostje je še danes muzejski ponos muzeja, mamut je tudi v logotipu muzeja.
Mamut na kamniških ulicah
Geolovskega mamuta boste lahko občudovali, kako se sprehaja med zelenjem pod vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp na geospominkih, ki jih že lahko naročite v spletni trgovini dogodka. Na eni od ustvarjalnih delavnic v času dogodka, sicer namenjeni otrokom vseh starosti, boste lahko mamuta tudi izdelali. To pa še ni vse. Pravijo, da mamut še danes tava po ulicah Kamnika. Če boste imeli srečo, boste med geolovskim pohodom po kamniških ulicah naleteli nanj. Najraje se menda zadržuje v okolici glavne avtobustne postaje (v bližini izhodiščnih koordinat zaklada GCA84XT). Organizatorji dogodka se trudijo, da bi ga do septembra toliko udomačili, da bi se geolovcem pridružil na enem od dodatnih dogodkov in se nastavljal za sebke. Držite pesti, da jim bo uspelo!
