Kategorija: Namig za izlet
Ajdna, visoka vzpetina nad Savsko dolino, je bila v starih časih neosvojljiva trdnjava s prepadnimi stenami in čudovitim razglediščem, ki pa je hkrati ravno pod vrhom ponujala dovolj ravnega prostora za nekaj hišk in cerkvico. Razlogov, da se povzpnete nanjo, je veliko. Nenazadnje tudi zaklad, eden starejših v Sloveniji, ki že več kot 15 let vabi in zbira podpise geolovcev, ki se potrudijo do njega.
Planinsko polje, najnižje ležeče polje v Notranjskem podolju, je eden naših kraških biserov. Z vršički, ki ga obkrožajo, je vsekakor zanimivo za obisk v vseh letnih časih. Le ko je poplavljeno, bo najbolje izbrati cilj, ki je vsaj nekoliko dvignjen. A kje začeti? Morda vam bo ta namig v pomoč, še posebej, če se sem odpravljate z geolovskim namenom.
Krompirjevih počitnic je konec, morda pa bo tudi še letos kakšna priložnost za izlet malo višje. Na planino Koren in potem še malo naokoli, na primer. Planina leži na začetku zatrepa, ki ga na zahodni strani objema greben Ježa, ki se začne z Velikim Zvohom in zaključi z Vrhom Korena, na severni Kompotela in na vzhodni Košutna. Najlažje do nje pridemo s Kriške planine pod Krvavcem. Ti kraji imajo dolgo geolovsko zgodovino, a se vsako leto najde še kaj novega.
Bab imamo pri nas kolikor hočete. Govorimo seveda o tako poimenovanih gorskih vrhovih ter kamnitih osamelcih. Danes vam za izlet predlagamo razglednik s tem imenom nad Čemšenikom, visoko nad dolino Kokre. Lahko je samostojen cilj, če imate čas, voljo, željo, kondicijo in kar je še treba za osvajanje takih Bab, pa je lahko samo postanek. Zakladov je v okolici še nekaj.
Rjavica je vršiček v Karavankah severno od Suhega ruševja in vrhov nad njim, dejansko vzpetina v grebenu, ki teče s Palca proti severu. Nanjo se lahko podate po dobro uhojeni in opisani poti ali pa, kot tokrat dr.gumpi, z avstrijske strani po deloma brezpotju. Ta izlet ni za vsakogar. Za izkušenega hodca, ki je vajen hoje po brezpotjih in se mu ni težko prijeti za skalo, vejo in si pomagati naprej, pa ne bo pretežak.
Slovenji Plajberk? Se kdo tu heca, zafrkava? Saj si človek že ob imenu kraja polomi jezik, kaj šele, da bi tam hodil. Pa je vredno in se splača. Treba bo čez mejo, najbolje preko Ljubelja, potem pa mimo Nemškega Petra in v zaselku Sopot, nekje visoko nad sotesko Čepe, odvijemo levo proti dolini Poden. In nato od zaklada do zaklada ob lepih razgledih naokoli nazaj na izhodišče. Pa je šel še en geolovski dan…
Kokoš je tista pernata žival, ki znese jajce. Oziroma se izvali iz njega. Še vedno ne vemo, kaj je bilo prej. V geolovskem svetu filozofskih zagat ni: najprej je bila Kokoš, razgleden hrib na meji med Slovenijo in Italijo, potem pa zaklad na njej. Splača se jo obiskati, peš ali s kolesom. Kot samostojen cilj ali eno od postaj (geolovskega) raziskovanja Krasa.
Notranjska leži tam, kjer se starodavne trgovske poti od Jadrana do Baltika vzpenjajo v planote, ki vodijo proti sredini Evrope. Nenavadna dežela, polna lepot in skrivnosti. V tem prečudovitem koščku sveta se med Bloško planoto na severu in Snežniškim pogorjem na jugu ter začetku Kočevskih pragozdov na vzhodu in podolgovate Javorniške gozdne pregrade na zahodu skriva Loška dolina. In njeni zakladi…
Do Starega Ljubelja je res zgolj prijeten sprehod, nezahteven in primeren skorajda za vsakogar. Ki ima na vrhu kočo, kjer lahko najdemo primerno okrepčilo ali zgolj tekočo osvežitev. Za sprehod je zanimiv spomladi, ko sneg izgine, poleti, ko je zrak dehteče pregret, pa tudi jeseni, ko se listje dreves vse naokoli obarva. In tudi geolovci imamo na Starem Ljubelju in v njegovi okolici kaj početi…
Nanos je tisti vrh (v resnici je kar cela planota oziroma greben), na katerem se vsakomur na poti proti morju ali Vipavski dolini ustavi oko. Vrh, s katerega se zažene burja in pomete vse kar je slabega tja proti morju. Z njega se vidi prav daleč. Geolovci pa seveda ne bodo prišli samo zaradi razgleda…
Komentarji na prispevke