Kategorija: Namig za izlet

Bab imamo pri nas kolikor hočete. Govorimo seveda o tako poimenovanih gorskih vrhovih ter kamnitih osamelcih. Danes vam za izlet predlagamo razglednik s tem imenom nad Čemšenikom, visoko nad dolino Kokre. Lahko je samostojen cilj, če imate čas, voljo, željo, kondicijo in kar je še treba za osvajanje takih Bab, pa je lahko samo postanek. Zakladov je v okolici še nekaj.

Rjavica je vršiček v Karavankah severno od Suhega ruševja in vrhov nad njim, dejansko vzpetina v grebenu, ki teče s Palca proti severu. Nanjo se lahko podate po dobro uhojeni in opisani poti ali pa, kot tokrat dr.gumpi, z avstrijske strani po deloma brezpotju. Ta izlet ni za vsakogar. Za izkušenega hodca, ki je vajen hoje po brezpotjih in se mu ni težko prijeti za skalo, vejo in si pomagati naprej, pa ne bo pretežak.

Slovenji Plajberk? Se kdo tu heca, zafrkava? Saj si človek že ob imenu kraja polomi jezik, kaj šele, da bi tam hodil. Pa je vredno in se splača. Treba bo čez mejo, najbolje preko Ljubelja, potem pa mimo Nemškega Petra in v zaselku Sopot, nekje visoko nad sotesko Čepe, odvijemo levo proti dolini Poden. In nato od zaklada do zaklada ob lepih razgledih naokoli nazaj na izhodišče. Pa je šel še en geolovski dan…

Kokoš je tista pernata žival, ki znese jajce. Oziroma se izvali iz njega. Še vedno ne vemo, kaj je bilo prej. V geolovskem svetu filozofskih zagat ni: najprej je bila Kokoš, razgleden hrib na meji med Slovenijo in Italijo, potem pa zaklad na njej. Splača se jo obiskati, peš ali s kolesom. Kot samostojen cilj ali eno od postaj (geolovskega) raziskovanja Krasa.

Notranjska leži tam, kjer se starodavne trgovske poti od Jadrana do Baltika vzpenjajo v planote, ki vodijo proti sredini Evrope. Nenavadna dežela, polna lepot in skrivnosti. V tem prečudovitem koščku sveta se med Bloško planoto na severu in Snežniškim pogorjem na jugu ter začetku Kočevskih pragozdov na vzhodu in podolgovate Javorniške gozdne pregrade na zahodu skriva Loška dolina. In njeni zakladi…

Do Starega Ljubelja je res zgolj prijeten sprehod, nezahteven in primeren skorajda za vsakogar. Ki ima na vrhu kočo, kjer lahko najdemo primerno okrepčilo ali zgolj tekočo osvežitev. Za sprehod je zanimiv spomladi, ko sneg izgine, poleti, ko je zrak dehteče pregret, pa tudi jeseni, ko se listje dreves vse naokoli obarva. In tudi geolovci imamo na Starem Ljubelju in v njegovi okolici kaj početi…

Nanos je tisti vrh (v resnici je kar cela planota oziroma greben), na katerem se vsakomur na poti proti morju ali Vipavski dolini ustavi oko. Vrh, s katerega se zažene burja in pomete vse kar je slabega tja proti morju. Z njega se vidi prav daleč. Geolovci pa seveda ne bodo prišli samo zaradi razgleda…

Gora Oljka je, kljub imenu seveda, “zgolj” 733 metrov visok hrib, ki leži vzhodno od Šmartnega ob Paki. Zvonika mogočne cerkve na vrhu jo povišata še za dodatnih 38 m. Z vrha, katerega staro ime je Križna gora, je lep razgled na Posavsko hribovje, Paški Kozjak, del Pohorja in vzhodnih Karavank ter Kamniško Savinjskih Alp. Seveda lahko na njem poiščete tudi skrito škatlico…

Namigi za izlet so bili doslej pogosto usmerjeni v hribe. Večina pa se bo strinjala, da je tudi na morju lepo. In v tem letnem času običajno topleje kot v notranjosti. Je kak poseben razlog, da se ne bi odpravili na skrajni sever naše obale? Ujet nekaj zimskega sončka in pobrat tista dva zaklada, ki čakata prav na rtiču.

Dejstvo je. Če hočemo kaj videti, se moramo vzpeti visoko. Najdlje sega pogled, če se pozvpemo najvišje, a včasih to niti ni cilj. Panoramo, ki bo magnet za všečke, ponujajo tudi lažje dostopni cilji. Kot na primer Srednji vrh, vršiček, ki je obdan z očaki Karavank. Na eni strani je masiv Begunjščice, na drugi, čisto blizu, Vrtača. Na tretji, le nekoliko dlje, prvak te gorske verige, ki razmejuje sončno in senčno stran Alp. Na vrhu pa je tudi Razgled.