Izza vsebnika: Operacija Dieter by pikacu

Ko najdemo zakladek, še zlasti kakšnega malo bolj posebnega, smo navdušeni kako lepo je bil pripravljen in smo se zanj pogosto morali tudi malo bolj potruditi. Vemo, da se za njim skrivajo ure dela lastnika, a vseeno pogosto pozabimo, da je naša najdba le zaključni del daljše zgodbe. Zgodba zakladka se namreč začne že veliko prej. V ideji domiselnega lastnika, ki pripravi načrte kako bo svojo vizijo pripeljal v geolovski svet.

Ta rubrika je namenjena prav temu. Da spoznamo veliko zgodbo za zakladom. Da vidimo zakulisje, veselje in vztrajnost lastnika ter tudi kakšno zabavno anekdoto, ki je drugače nikoli ne bi izvedeli.

Če zakladka še niste našli, boste tukaj lahko naleteli na kvarnike. Če bi vam to uničilo izkušnjo, vam predlagava, da se najprej hitro odpravite na teren, da boste lahko čim prej nadaljevali z branjem prispevka.

Začenjamo z najdaljšim in enem izmed najboljših zakladov pri nas. Operacija Dieter / Operation Dieter geolovce s svojo dodelanostjo in izvirnostjo navdušuje še danes, čeprav je bil zaklad postavljen že pred več kot desetimi leti. Lastnika sta nam zaupala zgodbo za tem projektom, za katero sva prepričana, da jo želijo slišati mnogi izmed nas. Sledi kratek intervju z ekipo pikacu o tem kako je nastajal ta projekt ter koliko časa in dela je bilo vloženega, da je zakladek dočakal luč dneva.

Na kratko opišite svoj zakladek: vrsta, dolžina, teren, zahtevnost reševanja, leto objave…

Zaklad je bil objavljen poleti 2014. Gre za uganko, sestavljeno iz več stopenj. Na posamezni stopnji je treba večinoma rešiti terensko uganko, tako da slediš opisu, ki ga dobiš na predhodni stopnji. Pri iskanju moraš uporabiti lastno vozilo, saj sta skrajni stopnji med seboj oddaljeni več kot 100 kilometrov.

Ocena težavnosti je 5/3. Pri reševanju je potrebna uporaba računalnika, pametnega telefona in/ali orodij iz interneta.

Kako je potekala priprava zakladka (od ideje do končne izvedbe)?

Ideja za zaklad se je kuhala več let. Prvi zametki so nastali med postavljanjem zaklada Kričač. Nekaj idej je nastalo pri reševanju nekaterih drugih slovenskih zakladov, ko sva si rekla: “Kaj bi pa jaz naredil drugače?”. Največji vpliv na vsebino pa je imel roman Cryptonomicon avtorja Neala Stephensona. Iz njega sva si izposodila kar nekaj elementov: več tokov dogodkov, uporaba šifriranja, zgodovinski okvir. Vse skupaj sva potem prenesla v naše okolje, pri tem pa sva uporabila nekaj lokacij, na katere sva naletela pri iskanju drugih zakladov.

Ko je bila zgodba zaklada večinoma določena, sva se lotila podrobnosti. Pri tem sva se trudila biti čimbolj avtentična. Tako sva dejstva črpala iz zgodovinskih zbornikov, pričevanj, potrebno je bilo celo raziskovanje v Arhivu Slovenije. In tudi za materialne artifakte sva se trudila v enaki smeri. Med postavljanjem stopenj sva še popravljala podrobnosti in jih prilagajala okoliščinam. Odziv geolovcev je pokazal, da ta trud in časovni vložek ni bil zaman.

Kako izgleda raziskovanje v arhivu? Se je potrebno najaviti? Je to kot obisk knjižnice ali pa je to v kakšni globoki kleti? Sta listala fizične papirje ali digitalne oblike? Kolikokrat sta obiskala arhiv? Koliko časa sta vse skupaj preživela tam?

Sploh ne, Arhiv ni v kaki skriti kleti 😊 (ok, baje je del filmskega arhiva v bunkerju na Kočevskem, ker je tam primerna klima). Zdaj ima nove prostore, vendar še nisem bil tam. V Arhivu sem bil tri ali štirikrat, takrat je bil na dveh lokacijah (v bivši Kazini pri Zvezda parku in na Trnovem). Mislim, da sem predhodno rezerviral termin obiska. Tam potem izpolniš izjavo, da boš lepo skrbel za gradivo, da gre za osebno raziskavo v neprofitne namene, ipd. Potem poveš, kaj te zanima in ti prinesejo fascikle gradiva. To kar sem iskal, še ni bilo digitalizirano, morda je zdaj kaj več. In potem listaš po gradivu, če naletiš na kaj pametnega. Urejeno je približno po temah, vendar moraš še vseeno pregledati kar nekaj materiala. Najdeno gradivo lahko tam fotokopiraš.

Po eni strani je to dolgočasno in časovno potratno opravilo, po drugi strani pa tudi koristno, saj sem tako naletel tudi na gradivo o Vladimirju Kantetu (posvetili smo mu svoj zaklad). Za zaklad Dieter je uporabljeno in prirejeno nekaj gradiva, ki sem ga našel v Arhivu.

Lahko delita kakšen primer gradiva, ki sta ga iskala? Ali pa primer gradiva, ki ni prišlo v končno obliko?

Priložen je primer poročila iz kartoteke dr. Vladimirja Kanteta, katerega je napisala aktivistka OF, ki je bila njegov kontakt. Ter poročilo z zaslišanja Lovra Hacina o aretaciji Kanteta.

Kje je potekala priprava fizičnih delov zaklada? Imata doma delavnico? V dnevni sobi?

V hiši imamo garažo, ki služi kot delavnica.

Kaj je ena dogodivščina oziroma zaplet, ki se vam je zgodil med pripravo samega zaklada?

Največji udarec je bil, ko je postala ena od najbolj atraktivnih stopenj zaklada del denacionalizacijskega zahtevka in je potem lastnik preprečil dostop. To se je zgodilo dve leti po objavi zaklada. Na srečo smo imeli v rokavu asa – rezervno lokacijo, ki je skoraj tako atraktivna kot originalna.

Misliva, da se lahko celotna skupnost strinja, da smo zelo veseli, da ta zaplet ni preprečil zdaj že 12 letne življenjske dobe zakladka. Se vama je med pripravo zakladka pripetila tudi kakšna zabavna anekdota, ki se je rada spominjata?

Ja, rada se spominjava, kako sva povsem po naključju odkrila eno od najbolj atraktivnih lokacij. In pa zelo rada poslušava prigode najditeljev iz njihovega reševanja. Nekateri so doživeli še boljšo avanturo, kot sva si zamislila.

Koliko časa je vzela celotna priprava?

Priprava od ideje do postavitve je trajala približno 2-3 leta.

Izjemno dolg čas postavitve, kar se kaže tudi s kvaliteto zakladka. Ali sta ves čas aktivno delala na njem? Ali pa sta imela obdobja, ko sta mu posvečala veliko časa, nato pa so se ideje oblikovale v ozadju, ko je bilo aktivno delo na pavzi? Na čem bi rekla, da sta porabila največ časa?

Tako je, bila so obdobja aktivnosti in neaktivnosti. Rekviziti so terjali kar nekaj časa (npr. že iskanje in konfiguracija fontov za tiskano gradivo, ki je na nekaterih stopnjah). Kot omenjeno, raziskovanje in prebiranje tiskanih virov, pa priprava navodil za reševanje, itd.

Kako je potekala priprava zgodbe? Sta jo pripravljala oba? Ena oseba? Sta si na primer izmenjevala ideje, prebirala verzije?

Oba. Ko je bil določen glavni okvir zgodbe, sva si izmenjevala ideje, tehtala, kaj bo bolje, kako si sledijo koraki reševanja, itd. Pogosto se je to dogajalo med geolovom, med dolgo hojo do kakšnega zaklada. 😊

Kako poteka vzdrževanje in koliko časa vam vzame?

Že pri postavitvi zaklada sva mislila na to, da želiva čim manj vzdrževanja posameznih stopenj. Približno enkrat letno jih obiščeva vsaj nekaj. Če pa kdo od geolovcev sporoči, da je potreben poseg, se seveda lotiva popravila (skoraj) takoj. Dejansko imava največ težav z začetno stopnjo, na kateri pogosto zmanjka del vsebine, zato jo bova v kratkem prestavila na malo bolj odmaknjeno mesto.

Če bi še enkrat pripravljali takšen zakladek, kateri nauk bi vzeli iz prve priprave?

V bistvu sva že v prvo kar zadela.

Zakaj ste se odločili postaviti takšen zakladek in kaj je vaš najljubši del zakladka?

Zelo so nama pri srcu terenske uganke, kompleksnejši multiji in zakladi z zgodbo, onkraj geolova pa še neka stara francoska serija “Lov za zakladom” (kjer je skupina tekmovalcev v studiu iskala po enciklopedijah in leksikonih, in dajala navodila agentu v helikopterju, kam naj gre in kaj naj naredi), računalniške igre, spoznavanje z zgodovino na zabaven način,… Skratka, poskusila sva vse to zapakirati v eno izkušnjo. Ideja je, da geolovec raziskuje še po internetu. Če se mu kje zatakne, ima še vedno zbirko namigov.

Dieter je eden najdaljših in največjih zakladov pri nas. Je bil to tudi del načrta, želja oziroma ambicij? Ali pa se je pač nabralo toliko vsebine in je to zgolj posledica tega?

V bistvu je zgodba ta, ki je naredila zaklad takšen, kot je. Po eni strani sva želela predstaviti čimbolj avtentično zgodbo – nekaj stvari sva vzela od oseb, ki sva jih srečala, sorodnikov,… Potem pa so tudi artefakti in lokacije, ki sva jih želela vključiti, vplivali na določene dele zgodbe.

Ali lahko skupnost pričakuje še kakšen tako velik podvig kot je bila Operacija Dieter z vaše strani?

Poklopiti se mora več stvari: ideja, zanimiva tema, lokacije, tehnika reševanja,… Morda se kaj izcimi.