Zaklad meseca – Rapalska meja nad planino Razor – sektor XXI/B by krossnik
Naziv Zaklad meseca si je tokrat prislužil imeniten večstopenjski zaklad, ki ponuja vse, kar pričakujemo od te vrste zaklada: informativen in jasen opis z osnovnimi informacijami in privlačnimi forgrafijami, ki vabijo k dogodivščini na terenu, dobro izbrane in zanimive točke v skladu s tematiko zaklada ter jasno opredeljene naloge, ki jih je mogoče hitro opraviti med potjo. In nenazadnje, trpežno škatlo na končni točki, ki je vredna obiska in se prav tako odlično ujema s tematiko zaklada. Ni presenetljiivo, da ima doslej 100 % delež favoritov. Prepričan sem, da bo ostal 100 % tudi po naslednjih najditeljih. Zmagovalec je … večstopenjski zaklad , ki ga je postavil naš geolovski prijatelj krossnik (znan tudi kot slovenski pregledovalec Cenarius). Čestitam!
Ena od točk večstopenjskega zaklada.
Avtor prispevka je bil eden od štirih najditeljev tega zaklada doslej. Objavljen je bil leta 2021, kar pomeni, da ga je v povprečju našla ena ekipa na leto. To je povezano predvsem s tem, da se je treba za najdbo podati v zelo odmaknjen kotiček slovenskih gora in opraviti kar dolgo hojo, preden ovekovečite svojo najdbo z vpisom v dnevnik. Morda bo naziv Zaklad meseca pritegnil še kakšnega obiskovalca. Za dodatno motivacijo vam, dragi bralci, v besedi in sliki predstavljam dogodivščino, ki sem jo doživel skupaj z dr.gumpijem. Iz Ljubljane sva se na Tolminske Ravne odpravila 16. oktobra 2021, pred skoraj natanko štirimi leti.
Vse se je začelo, ko sem uspel dr.gumpija prepričati, da bi namesto predlaganega cilja v severni Sloveniji raje odšla poiskat ta večstopenjski zaklad, ki ga dotlej ni našel še nihče. Dr.gumpi ni (več) tako fanatičen FTF-lovec kot jaz, a mi ga kljub temu ni bilo treba dolgo prepričevati. Še vedno se ne brani FTF-ja, še posebej, če je treba zanj visoko v gore. Ker sva že kar dobro uigrana ekipa, je bilo načrtovanje skupne “lovske odprave” hitro in enostavno. Iz Ljubljane sva se odpravila zgodaj zjutraj, saj je dan sredi oktobra že kratek. Vreme je bilo idealno, razen nekaj novozapadlega snega in vetra, ki je bil visoko v hribih tisti dan kar močan. Zagrizenih FTF-lovcev to seveda ni odvrnilo od zastavljenega cilja.
Napovednik zime in odločen FTF-lovec na delu.
S parkirišča na Tolminskih Ravnah sva se odpravila na dolg pohod po sledi zgodovinskih ostankov Rapalske meje v teh krajih, kar je tudi glavna tema večstopenjskega zaklada. Najprej skozi prečudovit bukov gozd, odet v jesenske barve, do planinske koče pri planini Razor, kjer sva si privoščila kratek počitek in izmenjala nekaj besed s prijazno oskrbnico. Nato sva s hitrim korakom nadaljevala v smeri Vogla, kjer seveda nisva mogla kar tako mimo tradicionalnega zaklada pod vrhom, ki ga je prav tako postavil krossnik.
Blažena na vrhu.
Logično sva sledila zaporedju točk večstopenjskega zaklada in se čez preval Globoko hitro povzpela čez vrh Vrha Planje do končne točke. Ker sva spotoma skrbno zbrala vse podatke, nama izračun končnih koordinat, za katerega na srečo ni treba biti matematični genij, ni delal težav. Naloge in izračuni so zares pregledni in preprosti, kar je še ena od pohvalnih lastnosti tega zaklada. Le kdo bi si želel zapletenih miselnih akrobacij po dolgi in naporni hoji?
Zelo točne koordinate so naju pripeljale do odlično izbranega skrivališča za trpežno škatlico, ki bo, upam, še mnogo let navduševala številne geolovce. Takrat je napočil trenutek, ko vsakega FTF-lovca za hip preplavi adrenalin. Sva res res prva, ali je bil že kdo tukaj pred nama? Ob pogledu na nedotaknjen dnevnik so nama ušli kriki veselja. Juhuhu! Najdba, ki je ne bom pozabil in bo vedno pri vrhu mojih skoraj 1.000 FTF najdb. To ni samo še en petling na power trailu ampak zaklad, do katerega je treba opraviti dolgo in naporno pot in zanj “žrtvovati” dan svojega življenja.
Se morda skriva tukaj?
Po tem, ko sva se ovekovečila na prvem mestu v dnevniku, sva se odpravila do naslednjega cilja dneva, odličnega EarthCache zaklada Škrbinska plošča, ki ga je postavil icabrian. Nisva želela izgubiti preveč višine, zato sva zapustila označeno pot in se proti zakladu usmerila naravnost čez zelena pobočja. Sprva je šlo brez težav, nato pa sva naletela na nekaj sto metrov na videz neprehodne džungle grmičastih borovcev oziroma rušja. Tega nisva pričakovala. Še preden sem lahko izrazil dvom, ali je to dobra ideja, se je dr.gumpi že pognal naprej. Nisem imel izbire. Moral sem mu slediti skozi nasad gosto prepletenega rušja. Že po nekaj metrih sem si zaželel, da bi imel v roki motorko. Ali vsaj sekiro. Na več mestih ni bilo videti nobenega prehoda, zato sem moral s svojimi dolgimi nogami izvesti nekaj ekstremnih gimnastičnih akrobacij, da sem zlezel čez čez pritlikave iglavce in sledil prijatelju. Kljub temu sem izgubil stik z njim in na koncu še orientacijo v zelenem labirintu. Znašel sem se tako, da sem ves čas klical dr.gumpija in sledil njegovemu glasu. Dr.gumpi je povedal, da sem svoje nezadovoljstvo s to domnevno bližnjico izrazil z nizom pritožb in sočnih kletvic, ki niso za občutljiva ušesa in jih v članku o zakladu meseca ne bom ponavljal. Na koncu sva se le prebila skozi džunglo in kmalu zatem polna občudovanja obstala pred geološko znamenitostjo, Škrbinsko ploščo. Wow! Res pravo čudo narave.
Zbiranje podatkov za EarthCache zaklad.
Nadaljevala sva čez Zeleni vrh (2.047 m) na vrh Tolminskega kuka (2.085 m), kjer sva hitro našla istoimenski zaklad. Tam so se najine poti za nekaj časa ločile: jaz sem počasi sestopal proti planini Na Kalu, kjer je bilo izhodišče najine ture, dr.gumpi pa je odšprintal do zaklada na vrhu Tolminskega Migovca, ki sem ga sam našel nekaj let prej. Nisem dolgo čakal, da me je spet ujel.
Planina Na Kalu.
Pri avtu sva z obveznim hmeljenim izotoničnim napitkom nazdravila imenitni krožni turi in FTF-ju, potem pa sva se odpeljala v Most na Soči in potešila svojo volčjo lakoto v piceriji. Seveda sva na poti do Ljubljane poiskala še nekaj zakladov, potem pa se je ta neverjetno pester dan le zaključil. Dan, kot iz geolovske slikanice: prijateljstvo in sproščeno vzdušje (razen med neskončnim plazenjem čez labirint rušja), osupljiva narava, uživanje na vrhu, odlični zakladi in še FTF pri tem imenitnem večstopenjskem zakladu zapovrhu, ki si res zasluži naziv Zaklad meseca. Kaj še čakate, dragi prijatelji Slovenskega Geocaching kluba? Pretresite svoje utrujene kosti in se odpravite proti Tolminskim Ravnam! Ne bo vam žal.
Vse fotografije je prispeval dr.gumpi.
