100.000 najdb! Je to sploh možno?
Zakladolovec z nadimkom Alamogul je začel zaklade iskati pred slabimi dvanajstimi leti, 27. oktobra 2002. Pred kratkim je dosegel sanjsko število najdb, 100.000, oziroma kar 23 najdb na vsak dan njegovega članstva. Številni se sprašujejo, če je to sploh možno, na forumih potekajo razprave o tem, nekateri ga obtožujejo skoraj goljufanja. Ali gre za timsko delo? Za vpisovanje zakladov, ki jih sploh ni našel? Ali za iskanje, kot ga večina od nas šteje za pravilno in etično. Torej da najdeš škatlico in se vpišeš v logbook sam ali si vsaj prisoten, če te vpisuje nekdo drug? Odgovore na ta vprašanja pozna zanesljivo zgolj Alamogul sam.
Osnovna pravila so postavljena s strani groundspeaka, ostala so stvar etične presoje vsakega posameznega zakladolovca in skupnosti v kateri živi, išče, skriva. Tako nekateri zaklada najvišje težavnosti terena ne bodo vpisali kot najdenega, če do njega ne pridejo sami. Drugi se bodo zadovoljili, če bodo del tima, ki bo s skupnimi močni dosegel škatlico. Vsi pa bi se morali zavedati, da je iskanje škatlic predvsem igra in odličen hobi, ki nas popelje v naravo in na kraje, na katere sicer ne bi zašli. Ne pa torej norenje za čim višjo številko, ne glede na sredstva. Torej naj bo vsem nam to zabava in ne obsedenost, potem bodo tudi pravila veliko bolj jasna in spoštovana.
S takimi ekscesi, kot je tale (pa še z veliko manjšimi, ker to je le ena skrajna skrajnost), se sploh ne bi smeli ukvarjati. Preprosto jih je treba potisniti na obrobje, kjer bodo sami zase. Sicer pa zadnji odstavek tega prispevka odpira veliko vprašanj, ki so aktualna tudi pri nas. Vprašanje je le, če smo si jih pripravljeni zastaviti.
Možakar je čisti supergeocacher. 😀
Upam, da je vsaj četrtina najdb FTF.
Ojoj, ni. 🙁 Sem spregledala podatek.