Danijelove dogodivščine (28. del)

Za svoj rojstni dan sem se odločil, da grem na dopust v Budimpešto. Seveda se tudi tam zgodi kaka dogodivščina, pa čeprav je bila ta rahlo neumna. Skratka iskat sem šel zaklad Arena Plaza. To je sklop trgovin, nekaj takšnega kot naš City park, mogoče malce večje. Ko sem prihajal, sem videl, da je vstop skozi pritličje, ampak da je do prvega nadstropja tudi narejena klančina s teraso. Pa sem si mislil: »O, fajn, bom potem šel ven kar v prvem nadstropju.« In res, grem v Areno, gledam trgovine, si ogledujem izdelke, vmes sem šel še nekaj pojesti, kupil itak nisem nič. Ko sem našel še zaklad, sem šel v prvem nadstropju skozi eno izmed trgovin do vrat, ki so vodila na prej omenjeno teraso. Ker se vrata pred mano niso hotela odpreti, sem začel gledati levo in desno in videl ob strani standardni gumb za alarm (saj veste: tisti črni gumb na beli podlagi z rdečo obrobo za steklom), približno 10 cm pod tem gumbom pa je bil še velik gumb, ki je utripal rdeče in imel napise v madžarščini. In sem pomislil, da je to gumb za izhod, in ga pogumno pritisnil.

Kar se je naenkrat po celi Arena Plazi sprožil alarm in vrata pred menoj so se dejansko odprla. Seveda, saj so bila požarna vrata. Jaz temu nisem posvečal nobene pozornosti, ker so ob vstopu v manjše lokalne trgovine v Budimpešti vedno alarmi na senzor piskali, ko si prišel in ko si odšel. Tako sem mirno odkorakal skozi odprta požarna vrata na teraso in po klančini navzdol proti cesti. Tedaj je začel za menoj nekdo kričati. Na začetku nisem nič reagiral, ko pa je kričanje postajalo glasnejše, sem se zaradi radovednosti obrnil. Zagledal sem varnostnika, ki je tekel za menoj in mi kričal. Sem ga počakal, in ko je prišel do mene, mi je začel nekaj govorit v madžarščini. Prijazno sem mu rekel v angleščini, da sem tujec, da ne govorim madžarsko in da ga prosim, če mi lahko vse pove angleško. Seveda mi je on še vedno govoril madžarsko, pa mi nekaj razlagal, kazal na Areno, sam pa sem ga samo čudno gledal. Ko mi je nehal razlagati, sem še vedno stal nepomično, in ga presenečeno gledal. Končno mu je potegnilo, da ga nisem razumel niti besede. Zagrabil me je za roko in me povlekel za sabo v smeri Arene. Ker mi to ni bilo všeč, sem mu iztrgal roko iz njegovega prijema, stopil korak nazaj in rekel v angleščini, da ne vem, kaj sem naredil in kaj hoče od mene, ampak da naj mi pove in bom sodeloval, nikakor pa naj me ne vleče ali poriva.

Takrat je nekam poklical in kmalu sta iz Arene prišla še dva varnostnika in z njima ženska, verjetno ena od prodajalk. Ženska je na srečo dovolj znala angleško, da mi je povedala, da sem v celi Arena Plazi sprožil požarni alarm. Takrat mi je bilo vse jasno. Povedal sem, da se opravičujem, da sem hotel iti samo ven, pa sem mislil, da je tisto gumb za izhod, in ker je napis gor samo v madžarščini, pač nisem razumel, kaj piše. Rekel sem, naj izpeljejo postopek, da bom jaz prevzel vso odgovornost za svoje dejanje. Med pogovorom je eden od varnostnikov pregledal mojo torbo, pa ni nič našel. Ko so mi pregledali še žepe, je bilo isto – čeprav so malce čudno pogledali, ko so videli švicarski nož. Varnostnik je še enkrat nekam poklical, nato so se med seboj pogovarjali v madžarščini. Po drugem varnostnikovem klicu mi je ženska povedala, da lahko grem. Vseeno sem iz radovednosti vprašal, če ne bodo imeli problemov, ker sem sprožil alarm. Kolikor namreč vem, so ob alarmu takoj na poti policija in gasilci. Pa mi je povedala, da je šef že vse uredil, preklical policijo in gasilce ter dovolil, da odidem. Seveda se nisem pustil prepričevati in sem hitro vzel pot pod noge 😀