Danijelove dogodivščine (četrti del)

A veste, da pride kdaj pa kdaj čas, ko bi se najraje v zemljo udrl? No, na eni točki, ko sem reševal tale zaklad, se je to zgodilo. Namreč gledam in iščem kamnolome, gledam na gore, tuhtam in razmišljam, ko pride na vrh ena luštna bunkeljca. Beseda ni konj, pa jo ogovorim, začnem razlagati na kratko o geocachingu in ji postavim vprašanje glede kamnoloma. Punca mi ni takoj odgovorila na vprašanje, ampak me je šokirala s dvema stavkoma:

1. “Ja, vem kaj to je.” (ko sem ji razlagal, kaj je geocaching)
2. “Saj te poznam, ti si Danijel.”

Ok, nič mi ni bilo jasno. Me je zmedla, začel sem jecljati in takoj sem opazil, da je zaznala mojo zmedenost. Ko sem jo vprašal, od kje me pozna, mi je rekla, da od skavtov in da je na Brezovici pri skavtih. Skozi glavo mi je prešinilo: »Bemti, punca, luštna si. Kako za vraga se te ne spomnim?« Hitro sva se predstavila (oz. se je ona meni, ker mene je že poznala), in se zaklepetala o skavtih. Seveda, ker sem bil ves šokiran, sem takoj pozabil njeno ime. Jao in jao, moja moška pamet pa fletne ženske – ne gre to skupaj. Skratka, po krajšem pogovoru in ko sem se le malce sprostil, sva v tem vetrovnem dnevu še malce klepetala. Povedala mi je, da me pravzaprav ni nikjer srečala, ampak me pozna po “slovesu” (nisem si upal vprašati, ali po dobrem ali po slabem). Potem pa sva se spustila malce nižje in sem jo povabil, da mi pomaga poiskati še Svetlo Ano na nebu, pa je rekla, da gre in da mi želi vso srečo pri iskanju. Oh, ja, tele naše skavtinje. Čakaj, kaj je že bila naloga za earthcache….?

Pozneje, ko sem na poti proti avtu razmišljal o njenem imenu, sem se spomnil, da je med pogovorom omenila, da je pri skavtih v državnem “tropu”. In ker je takratna državna voditeljica moja prijateljica, sem jo hitro poklical, povedal svojo štorijo, in ko se je nasmejala, mi je povedala, da je njeno ime …

Ko me je gledala skozi objektiv …

Razgledna točka nad barjem