Geolov v času kolere

Ljudje, ki poznajo moje pisanje, že vedo, da si za naslove, poudarke, ali kar tako rad izposojam dobro poznane besede iz (pop) kulture. Naslov znamenitega romana Gabriela Garcíe Márqueza se mi je ponudil kar sam. Vsekakor je bolj optimističen kot kar koli, kar mi je prišlo na misel v zvezi s Sto let samote istega avtorja. 😉

Časi kolere so v svetu, v katerem živimo, že davno mimo. Zgodovina javnozdravstvenih (in drugih) groženj pa ima vendarle neprijetno nagnjenje k ponavljanju. V tokratnem nadaljevanju se soočamo s pandemijo bolezni COVID-19, ki jo povzroča nov koronavirus SARS-CoV-2. Naše generacije se s tako grožnjo doslej še niso soočile. Virus lahko tudi ubija in, kot vidimo, zmore ustaviti celo najmočnejše države. Strokovnjaki nas svarijo, da se bomo z njim spopadali še dolgo. Posledice epidemije za naše vsakdanje življenje bodo velike. Geolov ne bo izjema.

Umivanje rok in dosledno spoštovanje priporočil (javnozdravstvenih) oblasti so temelj uspeha

Danes že vsi razumemo, da je ob odsotnosti cepljenja in zdravil, ki bi vplivala na potek bolezni, socialno distanciranje eden najučinkovitejših ukrepov za obvladovanje širjenja virusa.

»Super! Pojdimo na geolov na kak oddaljen in osamljen kraj!«

Žal ni tako preprosto. Učinkovito socialno distanciranje zahteva, da ostanemo doma oziroma v okolici doma. Ven gremo samo v službo in po nujnih opravkih. To tudi pomeni, da gremo na sprehod ali kako drugo vrsto rekreacije na najbližjo površino, na kateri je to mogoče početi na primerni oddaljenosti od drugih, potem pa domov. Izogibati se moramo vsem družabnim stikom. Posamezniku se zdi varno, da se odpelje pol ure stran do kake samotne potke sredi gozda. Če bi to počeli vsi, pa ni nujno, da je tako vedenje varno tudi za skupnost. Če je več ljudi podobnih misli, samotne potke nenadoma niso več tako samotne.

Ali naj se torej kljub vsemu odpravimo na geolov? Podobno kot Fermina v Márquezovem romanu smo bolj ali manj prisiljeni v izbiro racionalnosti, varnosti, reda in znanosti namesto dogodivščin med romantičnim odkrivanjem skritega sveta v svoji okolici. V Sloveniji je z uredbo vlade od 20. marca do nadaljnjega “prepovedano gibanje in zbiranje ljudi na javnih mestih in površinah in dostop do njih”, razen v primerih, ki jih kot izjeme navaja uredba. Kršitelje lahko doleti tudi kazen. Ne glede na to, kako pikolovsko si lahko raztolmačimo izjeme, jih je treba razumeti v skladu z javnozdravstvenimi priporočili glede socialnega distanciranja. Pri tem se zavedajmo, da pri nas ukrepi še niso tako ostri kot v nekaterih drugih državah. V Franciji je v času pisanja tega prispevka dovoljena rekreacija v okolici največ 1 km od doma enkrat dnevno in največ 1 uro. Ljudje morajo v primeru, da jih ustavi policija, imeti pri sebi pisno dokazilo, kdaj so odšli od doma. Podobni so ukrepi v Veliki Britaniji, Španiji, Italiji… Morda nas bodo razmere prisilile v dodatno zaostrovanje ukrepov same po sebi, ni pa treba, da k temu prispevamo še sami.

Moj odgovor je zato prepričljiv “ne”. Naša prioriteta je obvladovanje širjenja virusa. Geolov na prostem je drugotnega pomena.

Geolovski dogodki najbrž še nekaj časa ne bodo mogoči

Geolovski svet se je pomembno spremenil. Odpovedi oziroma prestavljanja dogodkov si sledijo kot po tekočem traku. Tudi izvedba dogodka, v katerega sem s prijatelji geolovci vložil veliko časa in energije, visi na tanki nitki. Objavljanje novih zakladov je pri nas in še marsikje začasno ustavljeno, tudi opozoril glede vzdrževanja do nadaljnjega ne bo. Na srečo je geocaching oziroma geolov precej več kot samo iskanje skritih škatlic. Marsikaj lahko počnete, ne da bi vam bilo treba zapustiti dnevno sobo. Morda je zdaj pravi čas, da:

• pregledate opise in dnevniške zapise svojih objavljenih zakladov
• po vseh teh letih končno preberete smernice in
• se lotite načrtovanja novih zakladov
• pošljete pregledovalcu (ja, tudi njemu je geo-dolgčas) vprašanja, za katera nikoli niste našli časa
• uporabite vse svoje ročne spretnosti in izdelate res domiseln vsebnik ali kamuflažo,
• pregledate svoje nedavne najdbe in se prepričate, da niste spregledali kakega zaklada, ki bi si zaslužil favorita
• posodobite opise svojih sledljivčkov
• uredite zbirko svojih sledljivčkov ali celo
• razmislite o možnosti, da bi izdelali lasten sledljivček
• opravite nakup v geolovski trgovini
• se oglasite geo-prijateljem po svetu in se pozanimate, kako preživljajo dneve v izolaciji
• končno pošljete pristopno izjavo v svoj najljubši geolovski klub
• napišete geolovski prispevek za klubsko spletno stran
• napolnite baterije svoje GPS naprave, da boste pripravljeni, ko se konča FTF lovopust
• si izberete nove geolovske cilje
• začnete načrtovati družabni dogodek ali CITO dogodek in pripravite opis
• preberete vse spregledane prispevke na klubski spletni strani in uradnem Geocaching blogu
• pregledate debate na Geocaching forumih ali v slovenski Facebook skupini
• rešite vse tiste geolovske uganke, s katerimi si že mesece razbijate glavo
• se še enkrat opomnite, da EarthCache in virtualnih zakladov ne iščemo in najdemo s kavča
• zberete fotografije s svojih geolovskih dogodivščin v spletnem albumu
• pregledate fotografije na mobilnem telefonu in poiščete vse kode sledljivčkov, na katere ste pozabili
• si še enkrat ogledate GIFF filme. Pa še enkrat. In še enkrat…
• se prijavite v žrebanje za organizatorja Community Celebration dogodka, za vsak slučaj…
• preberete Ljubezen v času kolere
• se spomnite še na vsa tista geolovska opravila, ki sem jih pozabil našteti.

Ta zadeva s koronavirusom bo trajala dlje, kot si mislimo in si želimo. Nekateri boste v tem času izčrpali vse geolovske možnosti in se kot Márquezov Florentino usmerili v kakše druge hobije. Nekatere bodo morda od geolova povsem odvrnile skrbi in negotovost. Ko za geolov ne bo več omejitev, pa se bomo – kot Fermina in Florentino na krovu rečnega parnika ob koncu zgodbe – vsi skupaj spet predali na novo odkriti stari ljubezni. Za mnoge je geolov strastna ljubezen. O njej govori tudi Márquezov roman.