Povabilo k manj poznanim geološkim zakladom

Obljuba dela dolg … Že spomladi sem vam obljubil vabilo k nekaterim od naših geoloških zakladov, do katerih se (verjetno) še niste odločili iti. Predstavljam vam dva zaklada, oba na območju med cestama Rovte-Žiri ter Godovič-Idrija. Oba sta nekoliko stran od glavnih turističnih poti, lahko pa ju povežete v en skupni izlet z avtom. Oba zaklada si je zagotovo vredno ogledati. Za obisk obeh zakladov predlagamo naslednji dostop: – Na glavni cesti v Godoviču poiščete smer za Medvedje Brdo in Rovte, oziroma sledite točkam poti predlaganim v opisu zaklada »Okamnele stopinje«. – od »Okamnelih stopinj« se usmerite preko Medvedjega Brda proti Rovtam, oziroma cesti 408 (ki vodi od Logatca v Žiri), po cesti 408 potem odpeljite v smeri proti Žirem, – cesto 408 zapustite v vasi Podklanec, ter sledite točkam poti predlaganim v opisu zaklada »Tomaževa miza«. Opisani dostop je, seveda, uporaben tudi v obratni smeri, če začnete iz smeri Žirov.

Opisana zaklada se kar dobro “skrivata” izven običajnih poti

TOMAŽEVA MIZA

“Tomaževa miza je po videzu (in tudi po geoloških danostih, ki so botrovale njenemu nastanku), zagotovo eden najzanimivejših naravnih pojavov pri nas,” je zapisal eden slovenskih geoloških strokovnjakov, Jože Čar. Ob ogledu te zanimive »mize« ali »kamnite gobe« se bo z njim najbrž strinjal vsak obiskovalec. A ko je človek tam, se ne more upreti, da ne bi poskusil na mizo tudi splezati in jo poskusiti zazibati 🙂 – ali bo vam uspelo? Naravno oblikovana velika ‘kamnita miza’ je sestavljena iz debele kamnite plošče, ki se nahaja na ožjem, prav tako kamnitem, stebru. Plošča je samostojna in s stebrom ni trdno povezana. Na stiku je trenje tako majhno, da lahko ploščo na rahlo zazibljemo. Do današnje mize so pripeljali procesi v mnogo milijonih let:

Pogled “od spodaj”

Plošča ni “pritrjena” na steber

1. Nastajanje kamnine (dolomita): v več plasteh pred več kot 240 milijoni let. Spodnji del dolomita, v katerem je nastal steber mize, je iz manj obstojnega drobnozrnatega dolomita, zgoraj pa je bolj debelo kristalast dolomit, odpornejši proti razpadanju. Med njima je izrazita meja, nastala zaradi vmesne prekinitve usedanja gradiva iz katerega je nastajal dolomit.

2. Prelom: Kamnine v okolici so presekali prelomi, ob katerih so se posamezni kamninski bloki ugrezali bolj, drugi manj. Blizu sedanje mize je nastal prelom z dvema krakoma, kamnina v prelomni coni pa je bila močno razlomljena. Kamnina delno pogreznjenega bloka na mestu današnje mize pa je pri tem ostala bolj ali manj cela – nerazlomljena.

3. Erozija je v zadnjem geološkem obdobju hitreje odnašala zdrobljeno kamnino ob obeh prelomnih conah. Med njima ležeči, manj pretrti del, pa je postopno izstopal iz okolice. Ob tem je padavinska voda hitreje ‘glodala’ tudi manj obstojen dolomit srednjega dela bloka, kamnino nad njo pa počasneje. Če vas zanima kako je prišlo do tako jasne ločitve zgornje plošče od »podstavka« mize, preberite opis zaklada. In ne zamudite prve priložnosti za obisk. Z avtom se lahko pripeljete dokaj blizu, potem pa vam preostane le še krajši sprehod. Izlet je primeren tudi za družine z manjšimi otroki – tudi mi smo bili tam z otroki že pred časom. A svoje malčke v bližini mize le obdržite na poti – v prelomnih conah so nastale luknje in tudi manjša brezna. V bližini je tudi miroborijev tradicionalni zakladek, ki ga ne pozabite poiskati.

Pozdrav z mize

Sredi čarobnega gozda

OKAMNELE STOPINJE / FOSSIL REPTILE FOOTPRINTS

Pred 220 milijoni let, je ob poti iz Godoviča na Medvedje Brdo, svoje sledi pustila neznana žival, eden prvih dinozavrov ali njihov predhodnik. V plasti dolomita so se ohranile doslej edine odkrite fosilne stopinje v Sloveniji. Vdolbine v razkritih plasteh kamnin, v bližini kmetije Pesek, so domačinom že dolgo znane. Rekli so jim ‘medvedove tace’ in v zvezi z njimi verjetno spletli tudi kakšno zgodbo. A resnična zgodba o sledeh se je začela razpletati šele leta 1989, ko so o stopinjah neznane živali v dolomitu obvestili Prirodoslovni muzej Slovenije.

Dolomitne plasti z odtisi stopinj

Prof. dr. Jernej Pavšič je zaključil: »Stopinje so nastale pred približno 220 milijoni let. Odtisnjene so v skoraj vodoravni kamniti dolomitni plošči. Sled predstavlja zaporedje stopinj, s premerom okrog 12 centimetrov. Oblika sledi je precej nejasna, kajti vremenski vplivi so opravili svoje. Sledi so tako zlizane, da lahko le ugibamo, ali gre za troprsto ali večprsto sled… Med seboj so stopinje enakomerno oddaljene, skupna dolžina sledi je približno 130 centimetrov. Kateri živali so sledovi pripadali, ni povsem jasno, a v tistem času poleg kuščarjev ni bilo drugih večjih kopenskih živali. Nedvomno je, da gre za dvonožnega kuščarja, ki glede na velikost odtisov stopal ni bil posebno velik, morda človeške velikosti. Verjetno je pripadal predhodnikom dinozavrov, ki so prav v tem času začenjali 160 milijonov let dolgo zgodovino. Okolje, v katerem so se ohranile sledi, je bilo po vsej verjetnosti podobno današnjim lagunam. Hodili so po mehkem dolomitnem blatu v medplimskem pasu ali plitvi vodi lagune. Kaj so tam počeli, lahko zopet samo ugibamo, morda so se hranili z obalnimi mehkužci ali rastlinjem ali so se povsem slučajno znašli v tem okolju, ki je ohranilo njihove sledi do današnjih dni.«

Ali niso morda sledovi v resnici le igra narave? Ugotovitve paleontologov so bile po mnenju nekaterih strokovnjakov dvomljive. Predvsem zaradi dotedanjih geoloških raziskav, po katerih naj bi bile danes kamninske plasti v širši okolici, torej tudi na mestu s sledovi, prekucnjene »na glavo«. V tem primeru so vdolbine na današnji površini nekoč nastale na spodnji strani kamnite plasti in so lahko le odtisi dvignjenih delov (v času nastanka spodaj ležeče) plasti, in ne pravi sledovi živali. Kako so uganko razvozlali »geološki detektivi«, si lahko preberete v opisu geološkega zaklada. A tudi brez podrobne razlage si lahko ogledate zanimive odtise v naravi. Skušajte si prestavljati koliko časa je že preteklo od tedaj – za človeška merila so obdobja, ki obsegajo stotine milijonov let praktično nepredstavljiva! Morda bo tudi vas pri stopinjah pričakalo veliko, kosmato bitje s štirimi tacami, ki zagotovo nimajo nič pri nastanku odtisov – prijazen črn pes bo samo preveril kdo se smuka v bližini njegovega doma, veselo mahal z repom in se pustil pobožati.

Obiskovalci in domači kuža