Promocija geolova na sejmu Natour Alpe-Adria
Od 1.2. do 4.2 je na Gospodarskem razstavišču potekala osrednja sejemska prireditev s področja turizma pri nas, 28. Natour Alpe-Adria. V sklopu sejma je potekalo kar nekaj zanimivih dogodkov, kot sta kolesarski forum konzorcija odprimopoti.si »Vsi smo gorski kolesar Jernej« (kot vemo, je zakonodaja glede vožnje z gorskim kolesom v naravi pri nas kar se da zapletena, in verjamem, da je med nami kar nekaj takih, ki iščejo zaklade tudi s kolesom) in Naj tematske poti v Sloveniji. Že prvi dan sejma pa je potekalo tudi tekmovanje Več znanja za več turizma. Osnovni cilj projekta Več znanja za več turizma, namenjenega srednjim šolam, je nadaljevanje oziroma kakovostna nadgradnja projekta osnovnih šol Turizmu pomaga lastna glava. Projekt predstavlja povezovanje formalnega izobraževanja v srednji šoli z delom v neformalnih oblikah (izbirne vsebine v učnem programu, ki dopuščajo delo na različnih interesnih področjih), kar lahko pomembno prispeva k turističnemu razvoju kraja in lokalne skupnosti. Dijaki in dijakinje izdelajo na temo razvoja turizma raziskovalne naloge, ki jih predstavijo na turistični tržnici. Treba pa je izdelati tudi promocijski spot.
Jaz sem s svojimi sošolci izdelal turistični produkt Očem skriti zakladi Izole. Produkt je zasnovan tako, da povezuje tradicijo ribolova v Izoli z novodobnimi tehnologijami v obliki nam poznanega geolova in je tako nekakšna alternativa klasičnemu vodenju turističnega vodnika. Zasnoval sem dve uganki, ki naj bi bili primerni tako za začetnike kot za že izkušene geolovce. Kako mi je uspelo, boste povedali, ko bosta zaklada tudi zaživela.
Turistični potrošniki želijo vedno več za manj denarja. A kaj je to »več«? Več znamenitosti, ki si ji lahko ogledajo, več muzejev, več suhoparnih podatkov, več stojnic, na katerih lahko nakupujejo nepotrebno kramo, ki ostane pozabljena že po nekaj dneh po potovanju. Hrepenijo po novih doživetjih in vznemirljivih trenutkih. Želijo se povezati z mestom, naravo in lokalnimi prebivalci, želijo novo izkušnjo. Menim, da geolov poskrbi za veliko od zgoraj naštetih dejavnikov.
Glede na to, da se izobražujem v stroki turizma, se mi že dolgo po glavi mota vprašanje, ali bi lahko geolov lahko vključili v turistične aranžmaje? Ali pa je geolov nekakšna smrt za turistične vodnike in agencije? Geolovci smo zelo iznajdljivi in radi načrtujemo svoja potovanja sami. Zakladi nam služijo kot nekakšni vodiči, ki pa poskrbijo za veliko več kot samo za nekaj letnic, ki nam jih pove vodnik.
Recimo lani na šolski ekskurziji v Milanu je turistična vodička omenila geocaching (izgovorila: geokečing) in nam ga ponudila namesto prostega časa. Tako da očitno tudi turistični delavci počasi spoznavajo igro. Na žalost o igri ni vedela prav veliko, saj je očitno vse skupaj izvedela pred kratkim (to je potrdila že s svojo izgovarjavo). Prihaja pa do sprememb tudi na tem področju.
Od 10:30 do 18:00 smo produkt predstavljali na naši stojnici, ki je ponujala nekaj primorskih dobrot, možnost simuliranja ribolova (ribiška palica z magnetom namesto trnka, ki je ujel ribice z vprašanji o Izoli; ob pravilnem odgovoru so gostje prejeli vrečko s soljo in školjko), razlago osnov geolova in možnost prve najdbe in sicer zaklada Gospodarsko Razstavišče. Pri slednjem mi ni šlo tako dobro kot pri razdeljevanju zloženk. Sicer bi krivdo pripisal tudi vremenu, ki je bilo »škifo« in sem na skupen geolov peljal samo dve osebi. Sta bili pa obe toliko bolj navdušeni ob najdbi svojega prvega zaklada. Moram pa povedati, da je bil geolov zagotovo gonilna sila te stojnice, saj so se mimoidoči velikokrat sami zaustavili in povprašali, za kaj pravzaprav gre. Zloženke, ki sem jih dobil od Slovenskega Geocaching kluba, so tako prišle zelo prav in na koncu sta od celotnega šopa ostali samo dve. Vsi, ki so jo prejeli, so pred tem dobili tudi strnjeno razlago z moje strani.

Zloženke so šle dobro v promet.
Odziv? Mlajša in srednja starostna populacija je zavzeto poslušala mojo razlago, z veseljem vzela zloženko in tudi postavila kakšno podvprašanje. En zanimiv komentar gospe, ki si zasluži zapis je bil: »No, saj to pa zveni podobno Pokemonom (nanaša se na aplikacijo PokemonGo), samo da je smiselno.« Starejši pa tako: nekateri niso pokazali zanimanja, drugim se je zdelo prezahtevno, spet tretji pa so poslušali in rekli, da bodo z veseljem vzeli prospekt in igro predstavili svojim vnukom. Bilo je pa tudi nekaj posameznikov, ki so za igro že slišali in so bili navdušeni nad idejo, da je tudi to vključeno v turistični proizvod.
Ob 18:00 je sledila še razglasitev. Dosegli smo srebrno priznanje, kar pomeni, da smo dosegli od 65 % do 85 % vseh točk. To zagotovo ni slab rezultat, vendar pušča vprašanje, kaj komisiji ni bilo všeč. Zato bo treba počakati še nekaj dni, ko bomo dobili vpogled v točkovnik. Predvsem me zanima, ali jih je zmotil geolov, saj sem že omenil, da geolov nekako spodbuja samostojno odkrivanje mest. Se jim tresejo hlače in so konzervativno nagnjeni h klasičnim in nezanimivim vodenjem? Kakšno je vaše mnenje glede klasičnega vodenja vodnikov v primerjavi s tem, kar spoznate s pomočjo geolova?
Tako, poročilo dneva je nekako zaključeno, zdaj pa še malo filozofiranja. Želim še povedati, da je to bila zame zelo zanimiva in nova izkušnja, na kateri sem se veliko naučil. Predvsem je zanimivo to, da moraš ubrati različne pristope za različne tipe ljudi. Kako pritegniti človeka, da te sploh pride poslušati? Tega te v šolskih klopeh enostavno ne učijo. Človeka moraš nekako oceniti na podlagi nekih faktorjev (starost, stil oblačenja, videz), izkušenj in ugibanja in nekako prilagoditi svoj pristop, da mu boš všeč. O tej temi bi se dalo prebrati knjigo ali dve, saj mislim, da je to ena izmed veščin, ki v današnji konkurenci na trgu pride zelo prav. Ena napaka, naša stojnica ni imela alkohola. Sploh ne vem, kaj sem razmišljal, da sem pozabil privleči s sabo še kakšno steklenko refoška. 😉 No, po dolgem dnevu govoričenja, kazanja in skakanja naokoli sta mi ostali samo dve brošuri, poleg tega pa sem še sam izdelal letake za geocaching, ki sem jih prav tako veliko razdelil. Ocenjujem, da sem osnove igre razložil približno 50 ljudem, in upam, da sem kakšnega izmed njih tudi navdušil za ta krasen hobi.
Lepo spisan članek.
Tudi sam sem se udeležil sejma, v sklopu srečanja turističnih vodnikov (tema: trajnostni turizem) v četrtek (2. 2.), vendar so se mi verjetno zarosila očala (ob vstopu?), kajti stojnico nisem opazil, niti nisem predvideval, da bo kje kaj govora o geolovu. V nasprotnem primeru bi vsekakor prišel “pofirbcat” in se ustavil za krajši klepet 🙂
Je pa tudi res, da večina vodnikov, ki sem jih povprašal, ni vedela za obstoj te prostočasne “outdoor” igre, čeprav sem trdno prepričan, da je sorazmerno z digitalizacijo družbe možno prikazati geolov kot dodatno spodbudo za samostojno raziskovanje turistične destinacije.