Klubsko spletišče www.geocacher.si na novem strežniku
Tisti, ki ste danes zjutraj obiskali klubsko spletno stran, ste zagotovo opazili določene spremembe v videzu in ureditvi vsebine. Pod nekoliko modernejšo zunanjostjo se skriva še veliko več: korak od ljubiteljske spletne strani, ki je gostovala pri enem od klubskih praočetov, k ambicioznejšemu spletnemu projektu v lastnem tehnološkem okolju. Pripravljal se je že dolgo. Preizkušali smo različne tehnične rešitve, včasih bolj in včasih manj pod pritiskom omejitev prejšnjega spletnega gostovanja. In na koncu, to smo prepričani, našli tisto pravo okolje, ki bo še utrdilo www.geocacher.si kot osrednje slovensko geolovsko spletišče. Spletno mesto, kjer se bodo križale virtualne poti slovenskih geolovcev, vpeto tako v domačo skupnost kot v geolovsko dogajanje po svetu. Kjer bodo v izvirnih prispevkih ali v razpravah na forumu našli nekaj zase tako stari mački kot začetniki.
»Kaj naj bi prinesel ta blog? Kaj je njegov namen? Ali je sploh potreben? Ali bo zaživel? Kar nekaj vprašanj, ki niti nimajo pravega odgovora. S tem blogom odpiram nepopisan list papirja (ali bolje trdega diska), ki se bo sam polnil – ali pa bo umrl.« S temi besedami je ekipa Sonček pred skoraj natanko desetimi leti začela pisati svojo kroniko geolovske dejavnosti pri nas. Najbrž z željo povezati takrat maloštevilne geolovce in ustvariti prostor za izmenjavo izkušenj. Ti zapisi so še danes dostopni na blogu Geo Slovenija in so zanimiv vpogled v razvoj te dejavnosti pri nas, zaključijo pa se aprila 2012 z ustanovitvijo Slovenskega Geocaching kluba in postavitvijo spletne strani www.geocacher.si.
Tudi klubska stran je prehodila dolgo pot. Z majhnimi koraki, ki se jih sploh ne zavedamo (ali ne spomnimo več) in nam jih odkrije šele njena zgodovina, ohranjena v spletnem časovnem stroju. Pravi zagon je dobila v začetku leta 2014, ko je z združitvijo klubskega foruma z Geobunkljevim forumom in rednimi objavami izvirnih prispevkov postala osrednja spletna točka domače geolovske skupnosti. Slike s časovnice, postavljene druga pod drugo, povedo skoraj več, kot bi lahko napletli z besedami.
Ob taki priložnosti je vedno na mestu nekaj zahval. Najprej ekipi Sonček, ki je velikodušno odstopila prostor v svojem spletnem kotičku in potrpežljivo gostila klubsko spletno stran v času, ko niti ni bilo druge možnosti, in v času, ko je kot tisti pravljični jež že grozila, da bo izrinila gostitelja pred vrata. 😉 Pa seveda ekipi Geobunkelj, ki je bila pripravljena forum iz svojega spletnega okolja prenesti pod klubsko streho. Nenazadnje tudi mariborskim geo-ekipam za pomoč in ponujeno tehnično rešitev, ki smo jo prerasli še preden je zaživela. Klubsko spletišče ne bi bilo to, kar je, brez tehnične podpore ekip jc & ana in nejcines in neutrudnega dr.gumpija, ki je poganjal uredniško kolesje, dokler se mu ni jeseni 2016 pridružila malo večja uredniška ekipa. In brez vse številnejših piscev (se nam boste pridružili in predstavili kako svoje geolovsko doživetje v prispevku?) ter nenazadnje vseh tistih, ki so dejavnost kluba podprli z donacijami. Ob taki priložnosti tudi vedno koga pozabimo. Zato kot Iztok Mlakar prosimo, da »če koga sem spustu, nej se ne jezi«. In si, če si spet izposodimo besede (ne pa tudi njihovega originalnega sporočila 😉) od legendarnega novogoričana, želimo, da bi bilo naše spletišče tudi vam »full cool, žur, špon, fancy mislim, the best«.