Smrdljivi FTF

Takoj na začetku naj povem, da NiSEM FTF-jevec. Ne še. Žena je rekla: »Pa ja ne boš tak’ nor, da boš vedno letel na FTF, ko telefon zapiska?«. In … točno to se je zadnjič zgodilo.

V bližini mojega domovanja, le 7 minut vožnje stran, je bil objavljen novi zakladek Gozdni popotnik (GC82YZR). V nedeljo zvečer ob 22:56. Doma so že vsi spali, jaz pa sem bil še pokonci in sem si rekel: »Pa probaj enkrat, Matjaž!«. GC torba je tako ali tako vedno spakirana, telefon je bil napolnjen, na čelki pa sem ravno včeraj zamenjal baterije. Odpravil sem se v »moj« gozd, parkiral dobrih 100 metrov od točke 0 in se podal v črno temo. Na srečo ni bila tako črna, ker se je v daljavi svetila mestna razsvetljava, ki mi je dala zelo dobro orientacijo. Namig »med koreninami«, to ne bi smel biti problem. Najprej si frajer in pogledaš malo naokrog. Potem pa, ko se to gledanje zavleče, končno določim GZ (to je fraza za Ground Zero) točko (N46° 31.964 E15° 40.925). Še enkrat preverim velikost: običajna, kar pomeni liter ali več in težavnost 1,5/1,5. »Hej, to moraš videt že na daleč«. Drevo, ki ustreza opisu, ima točno takšno luknjo, kot jo iščem. AMPAK TA LUKNJA JE PRAZNA!!!

Ni zakladka, ni zakladka…

Okoliška drevesa so večinoma bori, ki pa ne nudijo prav nobenega zavetja med koreninami. Odločim se pogledati še malo naokoli. GZ je tik ob poti, zato si razdelim prostor na 4 kvadrante in temeljito preiščem enega za drugim v okoli kakšnih 50 metrov. Razen male miške z oranžnimi odsevnimi očmi ne najdem 0. Že prej je malo pršilo, po pol ure pa je začelo močneje deževati, zato se vdam v usodo in zaključim iskanje. Tolažim se, da tako pač je pri FTF-jih: »Sad ga ima, sad ga nema!«.

Objavim DNF in poročam lastniku o ne-najdbi. Lastnik je obljubil, da bo preveril in je zakladek začasno onemogočil. Naslednji dan se ni zgodilo nič, jaz pa sem vseeno razmišljal: »Kaj pa, če sem ga v temi spregledal?«. Črv grize.

Glede na moj DNF zapis se verjetno nikomur ni dalo preveriti moje možne ne-najdbe, zato se odločim in naslednje jutro pred službo izvedem še eno iskanje. Imam kakšno uro časa in dragoceno dnevno svetlobo. Po parkiranju se odpravim po že znani poti. Pridem do znanega drevesa na GZ, pravzaprav ugotovim, da mi je vse znano.

Stara (prva) GZ točka

Tokrat sistemsko še enkrat pregledam vse 4 kvadrante na področju 120×60 metrov. Spet 0. Najdem le še eno res primerno drevo za takšno veliko škatlo, tako da res ne vem, kam se je ta gozdni popotnik skril. Mogoče je šel s škratom Bolfenkom na pivo. Opazim pa, da je v okolici kar precej razrito, polno svežih lukenj, kar pomeni, da so v bližini živali. Lahko bi bili kakšni zajci, srne ali pa psi. Možno je, da je kdo škatlo našel in jo odnesel. Skupaj sem prehodil okoli 2 km, a sem se sprijaznil že z drugim FTF DNF-jem.

2 km za FTF

Na poti do avta sem še malo zavil iz poti, da bi mogoče vseeno kaj opazil. Hnja, opazil nisem nič, vsaj ne, dokler se NiSEM že usedel v avto. Neko listje se mi je prilepilo na čevlje in sem ga hotel vreči iz avta, ampak je začelo smrdeti. Svinjarija. Na drek sem stopil. Pa ne kakšen majhen, ampak orng velik. Potem sem ga še zavohal, tako da ni bilo dvoma. Skočim ven iz avta in obrišem v travo. Ne gre dol, drži se mi na šuh kot silikon. Sezujem se, stojim na eni nogi in brišem čevelj v travo. Umazane imam tudi vezalke, ki opletajo okoli, tako da imam poleg čevlja zdaj umazane že tudi roke. Smrdi. Za zajtrk NiSEM še nič jedel. Smrdi. Za silo obrišem, vendar pa … v službo s tem ne morem. Ejga, kje sem imel zjutraj glavo, ejga. Iščem robčke, da si obrišem vsaj roke, pa jih v GC rukzaku nimam, ker so mi jih punce zadnjič porabile. Nimam jih tudi v avtu, ker sem z drugim avtom, ki nam služi samo za lokalne prevoze. Iščem karkoli, pa nič ne najdem. Pogledam še v prtljažnik in je tam edino rjuha, pač nujna stvar, ki jo moraš vedno imeti v avtu. Riskiram tisto staro rjuho in tako vsaj delno eliminiram smrad in drek. Tudi iz rok si probam obrisat, pa mi najbolj ne uspe. »Bom že v službi dokončno očistil!«, se tolažim in se odpeljem. Povedati moram, da prenesem kar veliko ******, toda tokrat mi je v avtu kar nekajkrat dvignilo. Ko sem odprl okno je bilo malo boljše.

Izhod iz gozda. Tukaj nekje sem nagazil…

Ponavadi si med potjo v službo kupim štručko in jo med vožnjo pojem, tokrat pa me je življenje preizkusilo. Peljem se mimo pekarne: »Naj se ustavim? Ne, cele drekaste roke imam. Ja, pa daj, lačen sem. Ne, smrdi.«. Lakota prevlada in se ustavim. Vzamem štručko in jo vržem na sedež. Pojedel je v avtu seveda NiSEM?!?!?!?!? V službi sem nato čevelj očistil in malo kasneje pojedel tudi zaslužen zajtrk.

Nekaj dni se okoli zakladka ni dogajalo nič, dokler ni lastnik preveril, kaj je narobe. Izkazalo se je, da je bilo vse ok, samo koordinate so bile fejst napačne. Čisto izven področja, ki sem ga preverjal ponoči in podnevi. In tako so bile objavljene popravljene koordinate. Ne boste verjeli kdaj. Tisti večer sem se vračal iz košarke, ki smo jo seveda zalili v bližnji vaški gostilni in se je malo zavleklo. Domov sem prišel ob 0:30 in ko sem prišel v doseg wifi-ja, sem dobil novo sporočilo. Pa ne že spet sredi noči. Crknjen, zunaj dežuje. Mrzlo je. Spet stara dilema: »Iti ali ne iti?«. Ampak v tretje gre rado. »Ajda, greva!«, sem si rekel, »Samo 7 minut je do tja.«. Parkiram, vendar sem sem tokrat držal poti, ker … preberi en odstavek prej. Ker je bližnjica najdaljša pot med 2 točkama, sem v neki točki krenil kar direktno proti GZ, med vejami in trnjem. Luč v daljavi sem že zdavnaj izgubil, strah je naredil svoje. Sredi gozda, ponoči, sam, rahlo sneži. Še laježa NiSEM slišal, ker so vsi spali. Na tleh je bilo malo snega, drevesa pa malodane poznana, tako da smo se že skoraj pozdravljali kot stari prijatelji. Nova točka je bila od stare GZ oddaljena okoli 80 metrov in tam sem zakladek zagledal že od daleč. Rdeča barva pokrova se je veselo svetila izpod korenin in vabila, da jo kdo najde. In to sem bil jaz: NiSEM. Bil, torej sem bil. Najprej seveda preveriš, če je vpisni dnevnik še deviški in ko se zasliši vzklik: »Yes!«, potem veš da je.

FTF vpis

Ura je 0:48. Temno kot v rogu. Škatla pa glede na vse probleme preteklih dni in začetniškega postavljalca lepo urejena in precej polna. Lastnik se je potrudil in napolnil škatlo s precej igračami za zamenjavo, pustil pa je tudi sledljivčka.

Lepo napolnjena škatla

Bravo za luštno izvedbo končne stopnje. Idealen zakladek za kratek sprehod in otroke. Ura je bila cajt, zato sem opravil vse potrebne stvari in se počasi vrnil do geomobila. Tokrat spet lepo po poti. Kot ste ugotovili, smrdljivost iz naslova nima nobene veze s slabo pripravljenim zakladkom ampak … daj preberi članek nekaj odstavkov nazaj.

To je bil naš #2 FTF, domov pa sem prišel okoli 1:15. Ali mislite, da sem lahko takoj zaspal?