Sva geolovca! Poznate naju pod vzdevkom … Sepet9

Tokrat vam predstavljamo ljubljanski geolovski par, bolje bi bilo reči kar trio, saj je kužka Era, poleg Petje in Mikija, sestavni del ekipe Sepet9. Ekipa nam je v dveh prispevkih že predstavila njune geolovske dogodivščine s popotovanja po južnem Vietnamu, v tokratni predstavitvi pa nam bosta zaupala nekaj misli o svojem kratkem, a intenzivnem geolovskem stažu. Pravita, da zaklade iščeta po dežju, na soncu, pozimi in poleti, na drevesih, v rovih in potokih, a da je pot vedno pomembnejša od cilja.

Se lahko na kratko predstavita in povesta nekaj besed o sebi?

Bila sva običajen par, ki je geocaching odkril pred dobrim letom dni, zato ne bi mogla z gotovostjo trditi, da sva še vedno običajna. 😀 Potovanja, izleti in raziskovanja so nama že od nekdaj stalnica in geocaching je frekvenco odkrivanj raznolikosti krajev le še pospešil. Nepogrešljiv član ekipe je tudi  Era, terierka z odličnim nosom, ki je vedno za stvar tudi takrat, ko kateri od naju ostane doma.

Lahko pojasnita pomen svojega vzdevka, ki ga uporabljata na strani geocaching.com?

Vzdevek je nastal, lahko rečeva, pomotoma. 😀 Na geocaching.com se je najprej registrirala Petja zaradi ženskega »firbca«, da preveri, za kaj pravzaprav gre. Sepet je tako skovanka priimka in imena Petje. 9 pa ker je bil le »Sepet« že zaseden in ker se rima na šepet. 😉 Tako je od samega začetka ostal vzdevek Sepet9, ki se nas je kar prijel. Naj se ve, kdo je glavni.

Kdo vaju je navdušil za geolov, kdaj sta našla svoj prvi zaklad in kaj vaju je pri igri pritegnilo? 

Za geolov sem se najprej navdušila jaz, Era pa je tako ali tako vedno navdušena že po svoji pasji naravi. Kmalu po registraciji sem si namestila aplikacijo na mobilni telefon in opazila, da je kar nekaj zakladov v okolici našega doma. Tako sva najprej šli sami na sprehod do bližnjega zaklada Obvozna proga III: Slepi tir Sentvid, a takrat še nisem natančno vedela, kaj pravzaprav iščem. Po kratkotrajnem smukanju okoli železniške zapornice sem le ugledala nekaj sumljivega, in to je to…! Prvi zaklad. Navdušena sem prišla domov in razložila, da stvar dejansko deluje. Naslednjega, drugega, smo šli že iskat skupaj, a sva ga zaradi neizkušenosti iskala kar petkrat.

Kaj naju je pri igri pritegnilo? Bolj smiselno se je vprašati, kaj je pri igri, kar te ne pritegne. Spoznavanje kulture, nepoznanih krajev in lokalnih znamenitosti, odkrivanje in iskanje ter raziskovanje, rekreacija, narava, zgodovina in še in še bi lahko naštevala.

Kakšni zakladi so vama najbolj všeč (mestni, v naravi, uganke, večstopenjski …)?

Obema so najbolj pri srcu zakladi tipa »lost place« oz. »izgubljeni kraj«, kjer običajno raziskuješ že pozabljene stavbe ali kraje in si na mestu skušaš predstavljati, kako živahno je bilo v njihovih zlatih časih. Všeč so nama tudi zakladi v naravi.  Njihov tip ni pomemben. Vsak po svoje je nekaj posebnega in doprinese košček k neskončnemu mozaiku te igre. Meni (Petji, op.p.), so za razliko od Mikija, všeč tudi mestni zakladi, kjer je zaradi množice bunkeljnov običajno potrebno nekoliko več improvizacije. Takrat se običajno fotografirava, ali pa se aktivno začneva ukvarjat s psom. Miki je manj navdušen nad zakladi, ki so skriti na privatnih zemljiščih, ali celo dvoriščih, sama pa morda najmanj uživam v kakšnih »trailih« z množico enakih  petlingov. Tudi nevzdrževani zakladi so med manj priljubljenimi, in pa morda tisti, ki zahtevajo množično preštevanje različnih stebrov, žebljev, oken in vrat in na sploh takšnih, kjer rezultat na koncu sploh ni pravilen. 😉

Kateri od zakladov, ki sta jih našla do sedaj, se vama je najbolj vtisnil v spomin? Lahko povesta zakaj?

Ufff. Pred intervjujem sva se pogovarjala ravno o tem in sklenila, da je nemogoče izpostaviti le enega. Najboljši so tisti, ko na koncu ob najdbi dobesedno vriskaš, ker si vanj vložil kar nekaj švicanja ali so spretno pripravljeni ali pa na kakšni »odbiti« lokaciji.

Trenutno bi izpostavila zaklad Muggia under sea, ki sploh še ni na najini listi, a sva bila že trikrat neuspešna, dvakrat ne čisto po najini krivdi. Všeč nam je bil Jama pri svetih treh kraljih, predvsem zato, ker sva z domačega naslonjača uspela dvigniti še svežo ekipo Zidnimedved, pa tudi odkrivanje rovov je samo po sebi zanimiva izkušnja. Zelo sva se morala potruditi pri vietnamskem zakladu Roi Island Hon Roi Phu quoc, kjer je bilo potrebno do skrivališča najprej pripluti in nato še priplavati do otoka, kjer se je skrival. In pa Krneki 2 ? ali 1001 zaklad, ki ga je po najinem neuspešnem dolgotrajnem kroženju od drevesa do drevesa našla Era.

Vsak od zakladov nosi s sabo nove praske, nove skeleče pike mravelj in kopriv ter nova znanja in spoznanja… in seveda geolovske izkušnje. Geocaching nama predstavlja predvsem zakladnico idej za odkrivanje novega, in to nama je dovolj, da se pustolovščina začne. 😉

Geolov je običajno prava pustolovščina. Lahko opišeta dogodivščino, ki se vama je pri iskanju zakladov najbolj vtisnila v spomin?

Težko. 😀 Odgovor na to vprašanje nekako sovpada s prejšnjim odgovorom. Vsako iskanje je unikatna dogodivščina. Razne dogodivščine se porajajo predvsem takrat, ko najmanj pričakuješ. Izpostavila bi jih lahko kar nekaj, kot so npr. potapljanje in iskanje zakladov v morskih globinah, soočanje z divjimi prašiči, napadi jelenov, plezanje čez bodečo žico, izgubljanje v temačnih rovih in labirintih,…

S kakšno navigacijsko napravo sta začela iskati zaklade in če nam lahko zaupata, kakšno sedaj uporabljata za iskanje?

Začela sva z uporabo mobilnih aplikacij na telefonih in tudi ostala pri takšni uporabi. Vmes sva sicer razmišljala o namenski navigacijski napravi, ampak glede na to, da še nisva imela slabih izkušenj z uporabo mobilnih telefonov, tega pristopa zaenkrat nisva spremenila. Vsekakor pa sva ugotovila, da pametni telefoni brez ustrezne zaščite pred vodo, snegom ali peskom v določenih primerih niso najboljše orodje za geocaching.

Zanesljivo sta se že srečala s kakšnim geolovcem ali ekipo pri iskanju zaklada. Je bilo srečanje zanimivo? Vzdržujeta stike s tem geolovcem ali drugimi še naprej?

Ja, seveda, čeprav se med samim iskanjem zakladov redko srečava z ostalimi geolovci. Morda zato, ker nisva entuziastična lovca na FTF, kjer je menda lahko kar gneča. Sva pa enkrat, ko sva bila še začetnika, med čepenjem v grmovju in reševanjem uganke sredi gozda opazila nekoga, ki se nama počasi približuje z navigacijsko napravo v rokah. Ko sva ga opazila, nisva imela več časa s tal pospraviti vseh razloženih artefaktov, ki so bili del naloge, zato sva pač ostala tam, kjer sva bila. Možakar je z gozdne poti zavil neposredno proti nama in naju pozdravil. Hitro smo se sporazumeli, da smo z istim razlogom na isti lokaciji. Dodatno smo ugotovili, da smo praktično sosedje in si kasneje pomagali pri iskanju rešitve.

Kaj pa srečanja z bunkeljni in skrivanje pred njimi?

To je vedno zanimivo. V mestih uporabljamo klasiko, torej zavezovanje čevljev, fotografiranje in ukvarjanje s psom ter neumorno entuziastično občudovanje arhitekturnih dosežkov. Na momente verjetno delujeva kot študenta arhitekture, ko tako zagrizeno odkrivava, kako se kakšen žleb »drži« kakšne stavbe…. Na podeželju je lažje saj je običajno na lokacijah zakladov manj bunkeljnov kot v mestih. Če se pa kdo vztrajno motovili okoli lokacije, počakamo nekaj minut, da se umakne. Potem je iskanje lažje. Bilo pa bi zanimivo vedeti, kaj si mislijo tisti, ki gredo po potki in za bližnjim grmom opazijo nekoga, ki čepi, ali pa tisti, ki se sprehodijo mimo drevesa, na katerem, pač čisto slučajno (ker radi plezamo po drevesih), na veji stoji eden izmed naju. Takšnih primerov je bilo že veliko.
Z nekaterimi bunkeljni smo se tudi že od prej poznali. Občasno se nam pri geolovu pridruži katera izmed prijateljic bunkeljk, ki je na terenu lahko še uspešnejša od naju.

Se rada udeležujeta dogodkov? Vama je ostal kateri v posebej lepem spominu?

Najraje se udeleživa kakšnega CITO dogodka, saj rada združiva prijetno druženje s koristnim. Tudi ostalih dogodkov se občasno udeležujeva.

Sta že skrila zaklad? Kakšne so izkušnje, odzivi geolovcev?

Ne!!! Ta naloga naju še čaka, ampak do tega trenutka, kljub temu, da se približujeva tisočici najdenih, za samo izvedbo nisva našla poguma. Vsekakor pa ga bova slej ko prej postavila, zato, da vsaj nekako povrneva geolovski skupnosti, ki se trudi, da je igra dostopna in zanimiva širšemu krogu ljudi.

Kaj bi v geocachingu spremenila najprej, če bi imela možnost spremeniti eno stvar …

Jaz bi postavila pravilo avtomatske deaktivacije zakladov po npr. šestih mesecih od zadnjega zaporednega niza šestih DNF-jev ali šestmesečne neaktivnosti lastnika na spletni strani. Sicer pa ni kaj spreminjati.

Za konec pa še vprašanje – imata kakšno sporočilo za ostale geolovce?
Tudi za geocaching velja, da je bistvo očem nevidno. Če želiš videti, moraš gledati s srcem.