Zaklad meseca – Alpski zid in utrdba »Giuriatti« nad Planino by Emahana
V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno je po zahodnem delu naše države potekala rapalska meja (imenovana po podpisu pogodbe v Rapallu) med tedanjima kraljevinama Jugoslavijo in Italijo. Speljana je bila po rečni razvodnici med Jadranskim in Črnim morjem. Na njej so še danes ohranjene številne utrdbe, ki jih geolovci vse bolje poznamo. Po zaslugi zakladov, povezanih z njimi, seveda. Ena takih je tudi utrdba »Giuriatti« nad Planino. Postavljena je bila v tako imenovanem Alpskem zidu, ki so ga pred II. svetovno vojno Italijani gradili vzdolž celega alpskega loka ob svojih kopenskih mejah s Francijo, Švico, Avstrijo in Jugoslavijo. Utrdbo boste temeljito raziskali, če se boste lotili tokratnega zaklada meseca. Splača se narediti ovinek oziroma si izbrati zaklad Alpski zid in utrdba »Giuriatti« nad Planino kar za glavni cilj dneva!
Točno to sva naredila z Vanetom kompaskom. Izbrala sva lažjo pot in parkirišče na Grmadi oziroma Planinski gori, lučaj od izhodišča. Najprej sva poiskala tradicionalni zaklad tik nad vhodom v utrdbo, potem pa vstopila v podzemlje. V odlično ohranjenih hodnikih in dvoranah je lepo viden način gradnje. Sploh na mestih, kjer se je armiran omet vendarle odluščil. Ugibala sva, kaj bi lahko predstavljali posamezni prostori in niše, in zbirala podatke za izračun koordinat. Hoja ni preveč zahtevna, nama so zadoščale že svetilke na GPS napravi oziroma telefonu. Je pa treba gledati pod noge, saj se tu in tam na poti znajde kakšna luknja ali jašek prez pokrova. Ali luža, kar sva oba ugotovila z mokrimi čevlji.
Izračunane koordinate niso ravno v bližini, tako da sva najprej malo nejeverno gledala na skoraj končno lokacijo, potem pa vseeno odšla v tisto smer. S postankom pri še enem odličnem zakladu Grmada (Planinska gora), od katerega se odpre prekrasen razgled na Planinsko polje. V neposredni bližini skoraj končne točke se mi je vseeno zazdelo, da izračun ni čisto pravilen in sem se že skoraj obrnil iskat po občutku in namigu. Pa sem, pametno, vseeno šel najprej na izračunano točko, ki je bila čisto prava. Le iz smeri prihoda mi je konfiguracija terena skrivala svoje zanimivosti. Od tu do končne najdbe je sprehod en sam užitek. Res lepo zastavljen večstopenjski zaklad in eden najboljših slovenskih zakladov na pozabljenih krajih (lost place). Za piko na i sva se spustila še do zaklada pri romarski cerkvi in srknila nekaj romarskega dopinga, potem pa zaključila krog po cesti nazaj do parkirišča.