Po stopinjah Valentina Staniča

Po stopinjah Valentina Staniča? Hm, seveda, zakaj pa ne. Toda, kdo je to sploh bil? Wikipedia, ki (skoraj) vse ve, ga označuje kot rimokatoliškega duhovnika, alpinista, pesnika, pisatelja, prevajalca, učitelja, vzgojitelja in kulturnga delavca. Vsekakor vrsta zvenečih nazivov, ki v povezavi povedo, da je bil Stanič nadvse zanimiv človek, katerega bi bilo še v današnjem času pravi užitek spoznati. Ali kot povzema opis zakladov ob njegovi poti misel Evgena Lovšina: “V osebnosti Valentina Staniča so bile harmonično združene dejavnosti pesnika, pisatelja in prevajalca, učitelja in vzgojitelja, prosvetnega in socialnega delavca, duhovnika, zdravnika, tiskarja in razširjevalca slovenske knjige, umnega kmetovalca in rokodelca, prosvetljenca, fizika in zemljepisca, veleturista in planinskega pisatelja, človekoljuba, ljubitelja živali in cvetja!”

Seveda pa bi bila lahko izjava lastnika zakladov ob poti, ki je posvečena Valentinu Staniču, da je bil prvi slovenski alpinist izzvala burne reakcije in številna nasprotovanja. Zato bi bilo morebiti bolj korektno, tudi upoštevajoč vse srčne može iz raznih koncev naše dežele (da o kakšnih divjih lovcih na sledi zlatorogu ne govorimo), pravilneje reči, da je bil eden od pionirjev modernega alpinizma. Kar pa je nedvomno res bil. Bil je prvi, ki je stopil na vrh Watzmanna, o čemer so obširno poročali mediji in Staniča posebej poudarjali kot Slovenca, čeprav je bil takrat državljan Avstroogrske. Prvenstvene vzpone je opravil tudi v gorah v okolici Salzburga in takoj prvi dan za prvopristopniki stopil tudi na vrh Grossglocknerja, danes najvišjega vrha Avstrije. Gre za vzpon, ki še danes ni od muh in zahteva kar nekaj znanja in poguma. Legenda pravi, da je bil Stanič razočaran, ker na Grossglockner ni mogel stopiti s prvopristopniki, zato je splezal na komarčo (deblo s prisekanimi vejami), ki so jo rabili kot lestev za lažji prehod skozi škrbino in pustili na vrhu. Ter bil tako vendarle še višje. Staničevi planinski spisi so ne samo opisovanje pokrajinskih razgledov in panoram, kar so ljudje takrat prvič spoznavali, ampak tudi opisi flore, alpinističnih dejanj in njegovega duševnega odziva. Zanimala ga je botanika, geologija, proučevanje klimatskih razmer, …

Grossglockner

Spominski pohod v čast Valentinu Staniču vodi s Srebrničevega trga v Solkanu (103 m.n.m.) blizu Gorice, središča nekdanje Goriške dežele, po grebenu Sabotina (609 m.n.m.) do Vrhovelj (420 m.n.m.) v Brdih in čez Korado (812 m.n.m.) po Kanalskem Kolovratu v Kanal ob Soči. Letos bo ta pohod potekal v soboto 2. 4. 2016 v organizaciji Planinskega društva Valentina Staniča iz Kanala ob Soči. Pohod je sicer tradicionalen s tremi različicami: glavni pohod poteka od Solkana (začetek pohoda od 6.00 do 9.00), krajša dva pa od Solkana do Vrhovelj ali od Vrhovelj (začetek od 8.00 do 10.00 ure) do Kanala. Zmerne hoje brez postankov je 8 ur za celotno pot, za krajša pohoda pa po 4 ure. Seveda morate v ta čas všteti še tistega, ki ga boste potrebovali, da boste našli škatlice ob poti, teh pa je kar nekaj. Poleg štirinajstih škatlic posvečenih prav tej poti (PsVS) in bonus škatlice, so v bližini vsaj še štiri, katere so tam že dlje časa, pa jih morebiti še niste našli. 

Celotna pot je označena s planinskimi markacijami. Za prevoz bo na voljo posebni avtobus, ki bo povezoval Kanal s Solkanom (za povratek na izhodišče) in Vrhovljami. Vse potrebne podatke o pohodu lahko dobite pri Marijanu Nanutu (041 604 887) in Mariji Marinič (051 370 321), mogoče bo še čas, da kakšno vprašanje zastavite po elektronski pošti ali si dodatne informacije najdete na spletni strani organizatorja. Marsikaj, kar vas zanima o poti, predvsem pa samih škatlicah, pa vam bo nedvomno rad pojasnil tudi lastnik škatlic, torej BorKo6x, katerega lahko pocukate preko znanih kanalov, ki jih ponuja stran geocaching.com.  

Rdeče zvezdice kažejo lokacije zakladov PsVS in s tem tudi smer poti