2. TB menjalnica treh dežel
Mineva mesec dni od 2. menjalnice treh dežel. Prva je potekala julija 2013 na vrhu Tromeje nad Ratečami. Tokrat smo se srečali v Kanalski dolini, v nekdanji NATO-vi podzemni trdnjavi. Zgrajena je bila v času med obema svetovnima vojnama, kot del t.i. Alpskega zidu, o katerem sem že pisal.
Idejo za srečanje v Kanalski dolini sem dobil ob srečanju s člani društva Landscapes, ki skrbijo za trdnjavo. Članica društva je že slišala za igro geocaching, tako da sva skupaj začela pripravljati dogodek, pripravljala program, pilila ideje, iskala lokacije bodočih zakladkov in dvakrat odšla na teren.
Takoj po objavi je potrdilo udeležbo kar nekaj geolovcev, predvsem iz Avstrije. Nekaj dni pred dogodkom je udeležbo potrdilo tudi precej Slovencev, česar sem bil kot organizator še prav posebej vesel. Vreme je bilo bolj kislo, dež se je silil, a program smo imeli v ”pokritih” prostorih.
Moram priznati, da nas je organizatorje množica ljudi sprva presenetila, če ne že kar prestrašila, a smo hitro razdelili ljudi na tri skupine in glede na velikost trdnjave, odšli vsak na svoj konec, kjer smo začeli s predstavitvijo Kanalske doline, ter pomena te trdnjave.
Slovenska skupina je bila ravno dovolj velika z vidika ”predavatelja” in predavanje je bilo pri vhodu v trdnjavo, nato pa smo si ogledali trdnjavo. Ugotovili smo, da je Kanalska dolina tudi ”naša”, a žal pozabljena dolina. Vasem v dolini so pečat dali predvsem Nemci in Slovenci. Ob koncu I. svetovne vojne je dolina pripadla Italiji. Pred tem je bila del Avstro-Ogrskega cesarstva.
Dolina je že od prazgodovinskih časov pomembna povezovalna žila med kraji ob Jadranskim morjem in na drugi strani Alp. Dolina je strateškega pomena, tako za trgovanje, kot tudi vojskovanje. Tod je v letih 1793, 1806 in 1809 korakal Napoleon. Le nekaj kilometrov zahodno je potekala frontna črta v času prve svetovne vojne.
Trdnjavo Baisner, oz. tudi trdnjava št. 4, so zgradili v času fašizma, kot del obrambnega sistema Alpskega zidu, ki bi varoval Kraljevino Italijo pred napadom nacistične Nemčije. Tudi diktatorji si ne zaupajo. Že vedo zakaj. Trdnjava je skrita v majhnem griču Kuglič. Dolžina vseh rovov in prostorov je skoraj 1 kilometer. Ima več strojničnih položajev, s katerimi krije druge trdnjave v okolic, kot tudi zapira prehod po dolini.
Trdnjava je bila popolnoma samozadostna. Imeli so zadostno količino hrane, vode in streliva, da so branili položaje 3 do 5 dni. Celotna trdnjava je bila tudi neprodušno zaprta, tako da je bila varna v primeru napada s kemičnim, biološkim ali jedrskim orožjem. Še besedico ali dve o zadnjem veljavnem taktičnem načrtu v primeru vojne in sovražnikovem prodoru naprej proti Vidmu-Udinam iz leta 1979. V primeru, da bi sovražnik prodrl obrambne položaje, bi uporabili jedrsko orožje, Kanalsko dolino spremenili v jedrski pekel in s tem zaprli prehod naprej v notranjost Italije.
Program smo nadaljevali v ”planinski” koči Juliusa Kugya v Ovčji vasi – Valbruna, kjer nas je pričakalo kosilo, ki je bilo za nekatere žal preskromno, a mislim, da kasneje ni še nihče od lakote ”preč prišel”.
Kot sem že omenili, postavili smo še 10 novih zakladkov, ki so tako ali drugače povezani z zgodovino kraja. Nekaj tradicionalnih, bonus in multi zakladkov, je čakalo na skupinski FTF.
Seveda ni šlo brez težav in sicer, pri multiju so se zamešale črke A in B, pri enem izmed bonus zakladov pa je bila lokacija v smeri VZ zgrešena za eno minuto. Geocacherji so malce bentili, a je Žabar ljubljanski poklical na pomoč, tako da so tudi Avstrijcem pomagali do najdbe in sklepali nova zavezništva oz. prijateljstva. Skratka, v množici pripravljenih zakladov, je škrat ponagajal pri dveh. Rek, tisti, ki dela, tudi greši, očitno še vedno velja.
Glede na pozitivne odzive 79 ekip, ki si jih lahko preberete v vpisni knjigi dogodka, ter ”prosjačenju” nekaterih neudeležencev, bomo event ob priliki ponovili, trdnjava pa je dostopna ob vnaprejšnji najavi po telefonu ali preko FB strani društva Landscape. Vsekakor zanimiva izkušnja z vidika organizatorja, predvsem pa upam, da ste geolovci uživali v zgodovini in iskanju novih zakladkov. Le vreme bi lahko bilo boljše, a hvala Bogu to ni v moji pristojnosti.
Vau, množičen obisk 🙂 Bravo
Ja, super, res škoda, da je bilo med šolskimi počitnicami. Upam, da se bo še kdaj ponovilo. Prispevek pa je tudi super vabilo na zaklade v okolici…