Block Party na Solnograškem

Letos, kot dobro veste, igra Geocaching praznuje 25 let. Ena od prazničnih aktivnosti so tudi Block Party dogodki, ki samo letos potekajo po vsem svetu. Sloveniji najbližji tak dogodek je potekal 18. maja v parku dvorca Hellbrun na južnem obrobju Salzburga.

Zdaj ste najbrž zastrigli z ušesi. Kaj pa govori ta človek? Res je. Večini slovenskih geolovcev najbližji tak dogodek je seveda Kamnik 2025 Block Party, ki bo 20. septembra v Kamniku (s spremljajočimi dogodki od 18. do 21. septembra). Državi Sloveniji najbližji Block Party pa je bil res ta na Solnograškem. To je semantična akrobacija, katere edini namen je, da vam preusmeri pozornost na Block Party dogodek na domačih tleh. Ste se že prijavili? Če se še niste, naredite to čim prej. Organizatorjem boste zelo pomagali pri načrtovanju dogodka, prijava pa vam tudi zagotavlja, da ne boste spregledali obvestil s pomembnimi in/ali praktičnimi informacijami, ki jih je pri velikem dogodku pač več kot pri običajnem.

A vrnimo se k solnograški nedelji. Zame se je začela okoli 5. ure zjutraj, ko sem za minuto prehitel budilko in do napovedanega odhoda ob 5.30 že skoraj popolnoma prišel k zavesti. Ko sem stopil skozi vrata v jutranji hlad, je bojank že čakal. Kako minuto kasneje sva prisedla v avto, v katerem sta bila voznik Larsus cisalpinus (za prijatelje Larsus) in dr.gumpi. Odprava se je lahko začela. Potovanje je bilo brez posebnosti. Prazna cesta, nobene gneče pred predori. Za geolovsko ogrevanje smo poiskali zaklad na počivališču na približno polovici poti. Z udeležbo na dogodku za jutranje ptice (Early Bird) nismo več računali, a se nam je nepričakovano izšlo. Dnevni načrt je bil, da avto pustimo v bližini ne glede na dogodek. Ob tem smo še ujeli organizatorki, ki sta pospravljali, in se po kratkem klepetu vpisali v dnevnik.

Parkirali smo torej približno 3 km od prizorišča Block Party dogodka in se tja usmerili po trailu Highway To Hell(brunn) South. V trenutku norosti sem razmišljal, da bi velik dežnik pustil avtu, a je bil na srečo to le trenutek. Že kmalu po prvi najdbi se je začel prvi naliv. Deževni geolov ni nekaj posebej prijetnega. Če bi bil sam, bi najbrž navigacijo usmeril do najbližje lokacije, kjer strežejo »Großer Brauner«. V družbi geolovskih težkokategornikov, kot sta Larsus in dr.gumpi, pa si ni mogoče privoščiti takega trenutka slabosti. 😉 Tudi »150 m tam dol je še en, pa če gremo pol po uni drugi potki nazaj, poberemo še enga« odkloni od začrtane poti so samoumevni. Dež je bil zato samo predmet šale, ki se je vlekla od zaklada do zaklada.

Po sedmih najdbah smo prestopili na drug trail bolj v smer grajskega parka in nadaljevali v drugem, še močnejšem nalivu. Ta je bil v nekem trenutku tako močan, da je (začasno) pogasil geolovko gorečnost. Deset minut smo prevedrili v zaklonu avtobusnega postajališča, potem pa šli naprej z istim tempom. »Prepoved« uporabe GPS-naprav smo mirno ignorirali. Vendarle se zdi, da ne gre za kako posebno nenaklonjenost geolovu in geolovcem, ampak bolj za naveličanost nad avtodomi in drugimi večjimi vozili, ki se zaradi sledenja navigaciji po najkrajši poti zagozdijo v zožitvi na drugem koncu ulice.

Na srečo so se dežniki kmalu spremenili v nefunkcionalen modni dodatek (in to ostali do konca dneva). Ko smo iz naselja prišli v macesnov drevored, se je izza Hellbrunskega griča, konglomeratnega osamelca na JZ robu grajskega parka, že kazalo modro nebo. V parku nas je čakalo še kar nekaj najdb. Najbolj sem bil vesel letterbox zaklada, ki je imel zahtevano težavnost za jajce iz zbirke Lov na pirhe (Dragocenosti – saj veste, kaj je to?). Pa tudi sicer je bil eden lepše, če ne najlepše pripravljenih zakladov, kar smo jih našli ta dan.

Potem pa Block Party. A to je … to? Pustili smo podpise na dnevniku in odšli novim geolovskim ciljem naproti. Kar naenkrat in povsem po naključju so se, še preden smo prišli do naslednjega tradicionalnega zaklada v parku, z vseh strani začeli pojavljati znani obrazi. Brez da bi se dogovorili (čeprav smo imeli odprt Telegram kanal za klepet), smo se na neki točki znašli skoraj vsi slovenski udeleženci tega dogodka. Tako je nastala tudi spodnja skupinska fotografija.

Po tem srečanju sem šel svojo pot in se bolj osredotočil na mreženje, srečanje z odposlancema iz Geocaching HQ in drugimi prostovoljci (kjer se mi je pridružil še dr.gumpi) ter nekaj dobrodošlega počitka. Premor na klopici, ki jo je opoldansko sonce posušilo in ogrelo, je bil prav prijeten in me je navdihnil za »dunkles Weizen« (kljub podobno zvenečemu imenu povsem druge vrste pijača kot zgoraj omenjeni Brauner 😉). Ostali so se med tem preganjali po parku za točkami Lab avantur, ob 15. uri pa smo se vsi skupaj znova znašli na isti lokaciji: v skalnem gledališču (Steintheater) na vrhu Hellbrunskega griča, kamor so organizatorji umestili zaključni Community Celebration dogodek. Ta je bil res vreden obiska. V prireditveni prostor predelan nekdanji kamnolom je osupljiv sam po sebi, v nekoliko bolj zaprtem prostoru se je ustvarilo tudi pristnejše doživetje velikega geolovskega dogodka.

Po zaključku dogodka nas je čakalo še nekaj obveznosti vzdolž Hellbrunskega griča. Tradicionalni zakladi, pa končne točke dveh ugank, da avantur sploh ne omenjam. Tu je bilo že bolj očitno, da je v mestu velik geolovski dogodek. Škatlice so šle pri večini zakladov iz rok v roke. To je bila tudi priložnost za osebna vabila na Block Party v Kamnik. Mnogi so povedali, da jih udeležba zanima, nekateri so tudi povedali, da so že prijavljeni. Klopica s pogledom na Watzman, 2.713 m visoko tretjo najvišjo goro v Nemčiji, na katero se je – kot mi je povedal Bojan – okoli leta 1800 prvi povzpel naš Valentin Stanič, je prišla kot nalašč za kratek počitek. Potem pa smo na enak način kot dopoldne, a tokrat v popoldanskem soncu, odšli nazaj proti avtomobilu. Za pot smo porabili osem najdb. Vožnja domov je bila enako prijetna kot zjutraj (hvala, Larshansa!). Le da smo tokrat naredili dva postanka.

Taka skupinska geolovska odprava, na bolj oddaljen cilj ali samo na nov trail v sosednjo občino, je vedno prijetno doživetje, ki ga priporočam vsakomur. Geolov je lahko tudi zelo družabna igra. Z izkupičkom dneva sem vsekakor zadovoljen. Štirideset najdb je, če kaj vem, moj drugi najuspešnejši geolovski dan vseh časov. Na tem izletu sem pridelal skoraj 40 % vseh letošnjih najdb in dobro napolnil vitrine z Dragocenostmi. Naš pilot Larsus je z udeležbo postal prvi in za zdaj edini slovenski geolovec, ki ima v svoji statistiki ikone vseh dvajset vrst zakladov. Meni manjka samo še ena.

Uspešna je bila tudi slovenska odprava v celoti. Naredili smo veliko reklame za kamniški Block Party tako z osebnimi stiki kot z razdeljevanjem vizitk (kmalu jih boste videli tudi v slovenskih zakladih). Lab avanturo, ki smo jo za promocijo dogodka postavili v grajski park, je zaključilo skoraj 350 ekip (polovica vseh udeležncev dogodka?), komentarji so bili zelo pohvalni.

Kaj pa solnograški dogodek? Ni bil takšen, kot si jaz predstavljam velik geolovski dogodek. Nekateri člani kamniške organizacijske ekipe so bili kar malo osupli. Da nismo bili edini, pove razglas, ki so ga organizatorji objavili še isti večer. Zame je bil celoten izlet odlično doživetje, prepričan sem, da je večina preživela zelo lep in zabaven geolovski dan. Le da Block Party dogodek k temu ni prispeval drugega kot razlog, da smo se vsi znašli na Solnograškem. Je to že dovolj? Zagotavljam vam, da bo Block Party v Kamniku nekaj povsem drugačnega. Prijavite se, če se še niste!