GIFF 2023: epilog
Se še spomnite novembrskega Mednarodnega festivala geolovskega filma? Težko bi pozabili dogodek, ki se ga udeleži stotnija slovenskih geolovcev oziroma vsaj 70 geolovskih ekip. Projekcijo letošnjih 18 finalistov so si lahko geolovci ogledali na 548 dogodkih, ki so potekali po celotnem geolovskem igrišču (značilna PR skovanka, ki poudarja razširjenost igre po celotnem vedno bolj vročem planetu). Skupaj naj bi se jih udeležilo več kot 15.000 udeležencev. Največ udeležencev sta pričakovano pritegnila nemška mega-dogodka v Münchnu in Kölnu. Potekala sta v avto kinu, vsakega se je udeležilo več kot 700 geolovskih ekip. Štirje dogodki (v Franciji, Egiptu, Južnoafriški republiki in na Tahitiju) imajo v času pisanja tega prispevka zabeleženega le enega udeleženca. Zanimivo, da je eden od njih tudi dogodek, ki ga je organiziral avtor južnoafriškega filma o revolucionarnem Revolutorju. Naš dogodek GIFF 2013 v Sloveniji bo, ko bodo vpisali udeležbo še standardni zamudniki (čez nekaj let, torej 😈), na robu prve dvajseterice. Kar je nedvomno super dosežek za majhno skupnost.
- Geocare – zmagovalec javnega glasovanja
- Tilius travel – nagrajenec strokovne žirije
Po zaključku festivala je bilo mogoče še nekaj dni glasovati tudi v globalnem glasovanju za najboljši film. Rezultati so bili razglašeni v začetku decembra. Zmagovalec ni presenečenje. Avstralski film Geocare, ki prikazuje vsakdan doma za ostarele geolovce, je bil ljubljenec občinstva tudi pri nas. Prislužil si je nagrado People’s Choice Award. Nekoliko več obrvi je dvignil izbor za nagrado Signal Award. Podeli jo posebna (strokovna) žirija, ki jo sestavljajo pregledovalci prostovoljci iz celega sveta in ocenjuje poleg všečnosti tudi kakovost produkcije, vsebino, kreativnost in prispevek k svetovni geolovski skupnosti. Izbrala je nemški film Tilius Travel, pripoved sledljivčka o potovanju nazaj k lastniku. Vsaj našega občinstva to ne bi smelo presenetiti, saj je bil film pri nas uvrščen na visoko četrto mesto. S tem se je festival na globalni ravni zaključil. Hkrati z razglasitvijo zmagovalcev pa smo tudi izvedeli, da bo naslednji GIFF leta 2025.
Za Slovenski Geocaching klub pa se je GIFF zaključil nekoliko kasneje. V tednu po dogodku smo našega geolovskega Oskarja v podobi vrtnega palčka skrbno zavili v mehurčkasto folijo in ga v škatli, kateri je bilo še nekaj klubskih sledljivih in nesledljivih dobrot (naj se ve, da se splača posneti film, ki je všeč slovenskim gledalcem), poslali v Avstralijo. Natančneje v kraj Raglan na podeželju države Viktorije, kakih 170 km (oziroma dve uri in pol vožnje) bolj zahodno kot severno od Melbourna. Tam na posestvu, velikem približno 8 hektarjev, živita simpatična Jo (Chook) in Glen (Chunk) oziroma ekipa chooknchunk, avtorja filma Geocare.
Paket je za pot potreboval slabe tri tedne. Jo in Glen sta se oglasila takoj, ko sta ga odprla. In še isti dan poslala nekaj fotografij iz palčkovega novega domovanja. Več kot očitno je, da bo imel s terase pred hišo imeniten razgled in zelo poskočno družbo. Na našo prošnjo za sliko s kenguruji je najprej prišla tista, na kateri sta vidna dva, ko pa se je pod večer naredil pravi kengurujski event, je šel palček na še eno foto seanso. Na zadnji fotografiji pa sta njegova nova prijatelja Jack in Lady. Konjska upokojenca, s katerima sta Jo in Glen – geolovca z desetletno kariero in tik pred jubilejem 10.000 najdb – nekoč tekmovala na vzdržljivostnih konjeniških preizkušnjah (kar se vidi tudi na njuni profilni sliki).
Jo je zadnjih deset let zaposlena v domu za starostnike, kjer oskrbovance spodbujajo k čim večji samostojnosti pri vsakdanjih opravilih v okviru tega, kar jim dopušča zdravje. Ideja, da bi posnela geolovski film s to tematiko, se ji je porodila že pred leti, vendar je zaradi pomanjkanja (oziroma odsotnosti) izkušenj z video produkcijo ni poskušala udejanjiti. Dokler je niso sodelavci iz ustanove, v kateri je zaposlena, odločno spodbudili k izvedbi. Ponudili so ji možnost snemanja v domu Skipton Day Centre, uporabo hojic in druge opreme in celo dovolili, da se vrt pri domu zaraste toliko, da bo v njem mogoče skriti velik vsebnik. Ponudbe skoraj ni bilo mogoče zavrniti. Ko ji je izkušeni avstralski geolovski filmar Seemyshell (poznamo ga tudi iz filma Echoes z letošnjega GIFF-a) povedal, da ne potrebuje profesionalnih kamer in dragih aplikacij za montažo, poti nazaj ni bilo več.
Vse so posneli v dveh urah, ki so jih dobili na razpolago. Dan je bil vroč, Jo pa je pred snemanjem na parkirišču postavila začasno kliniko za testiranje na covid (ja, to so bili še tisti časi). Če imate čas, si film oglejte še enkrat in se posvetite podrobnostim. Večina tudi najmanjših detajlov, od drobnih rekvizitov do gibanja igralcev, je skrbno načrtovana. Geolovci, ki so nastopili v filmu, so skrbno izbrali svoja oblačila. Na ekranu tablice, s katero dela eden od oskrbovancev, ni kar nekaj, ampak posebej za film pripavljena geolovska vsebina. V kadru, ki prikazuje razdeljevanje zdravila Wanderstop (izboljša navigacijo in zmanjša tavanje), lahko v ozadju vidimo geolovko, ki zatava že v sobi. Možak, ki v okviru delovne terapije izdeluje vsebnike iz škatlic za pepermint bonbone (avstralska verzija naših Tic Tac škatlic), je geolovec Bushfire. V lokalni skupnosti znan po svojem nikoli zaključenem seznamu nujno potrebne opreme, ki jo mora imeti na geolovu pi sebi vsak geolovec. Ni dvoma, da so se pri snemanju vsi skupaj zabavali vsaj tako kot mi, ko smo si ogledali končni izdelek. Če ne še bolj.