Danijelove dogodivščine (trinajsti del)

En dan sem šel prehodit Učno pot Bevke, pobrat zaklade in seveda se mi je tudi tu zgodila nezgoda. Tokrat kar na Babjem zobu. Hitro sem prišel iz Ljubljane, avto parkiral pri gasilskem domu (tam sem včasih tudi plesal) in se sprehodil najprej pogledat do cerkve, potem pa naprej. Pri šoli sem hitro odgovoril, kam je treba iti, vstavil v navigacijo koordinate in šel dalje. Iskanje te škatlice sem pustil za konec, in še dobro, da sem naredil tako. Namreč med plezanjem po tistem strmem terenu mi je ena noga malce spodrsnila in ker sem stopil preveč na široko, so se mi hlače raztrgale med korakom. In seveda, ko so bile enkrat načete, jih je vsak dodaten malce daljši korak samo še dodatno raztrgal, tako da sem na koncu kazal svoje sive spodnjice na veliko. Ampak sem bil pa bolj gibljiv. Tudi jaz sem moral dvakrat okrog zoba, da sem našel zaklad. Potem pa je bilo treba po cesti priti še do avta pred gasilskim domom – to je bil pa drug podvig. Sicer sem imel dolg pulover s sabo in sem si ga privezal okrog pasu, ampak pred mano se je pa še vedno videlo vse, kar se pač lahko vidi pod raztrganimi hlačami. In ja, ravno takrat so seveda nasproti hodili pešci, kolesarji in avti, tako da sem se že začel spraševati, kako lahko imajo tako majhne Bevke toliko stanovalcev in obiskovalcev. Upam, da niso prvič videli moškega z raztrganimi hlačami, kateremu se vidijo boksarice. Čeprav po pogledih sodeč … Ker pač v takšnem primeru nimaš kaj narediti, sem prikorakal do avta, se usedel in seveda odpeljal domov.