Dirka sledljivčkov 2024: odšli so v svet
Dirka sledljivčkov 2024 se je končno začela! Na štartni črti se je zbrala pisana skupina nič manj kot 36 sledljivih dirkačev ali deset več kot na dirki, ki je potekala v letu 2022. Udeležba je tudi letos mednarodna. Prvič doslej imamo dirkača iz Hrvaške, Rogercns (lahko bi mu rekli tudi praoče naših sledljivih dirk) iz Brazilije pa v dirki sodeluje že drugič. Posebnih novosti glede na prejšnje dirke ni. Trajala bo natanko eno leto do 8. decembra 2024, zmagal pa bo dirkač, ki bo imel ta dan opoldne zabeleženo največje število prepotovanih kilometrov.
Že ko smo konec leta 2017 pripravljali prvo dirko, se nam je zdelo najprimernejše, da se dirkači v svet poženejo s slovenskega geolovskega dogodka z najdaljšo tradicijo. Tako je bil tudi letos uradni štart dirke 9. decembra na tradicionalni, že dvanajsti Izmenjavi TB & GC pred mestno hišo v Ljubljani. Praznično okolje in množica geolovcev sta ravno pravi ambient. Dogodek tudi letos ni razočaral. Ko so se prikazali prizadevni organizatorji s košaro dobrot (med njimi je bila posebej slastna »krvavica« z rumom) in drugimi rekviziti, je bilo udeležencev že toliko, da je bil geoklepet na visokih obratih. Prvotni načrt je bil, da dirkače razstavimo na stopnicah pri Robbovem vodnjaku, vendar to zaradi gradbenih del ni bilo izvedljivo. Zato smo jih samo pokazali naokoli varno spravljene v dveh zip vrečkah in se pred mrazom kmalu umaknili na Ribji trg na ogrevanje s toplo vodo z okusom kuhanega vina.
Izkušnje s prejšnjimi dirkami so nas naučile, da je dejanski štart bolje opraviti na nevtralnem terenu. Pred dvema letoma nam je to odlično uspelo v Münchnu, vendar se je izpust v divjino zaradi epidemije zavlekel v prvi teden januarja. Letos epidemioloških zadržkov ni bilo. Lokacijo, s katere se bodo dirkači razkropili v vse smeri, pa smo zaradi poudarjene dramatičnosti ohranili kot skrivnost do trenutka, ko so lastnikom v poštne predale padla obvestila, da je bil njihov sledljivček odložen v zaklad.
Naš predsednik se je v petek, slab teden po štartu, na Brniku z dragocenim tovorom vkrcal na letalo in čez kako uro in pol pristal na čudovitem letališču Charles de Gaulle v Parizu. Seveda si ni mogel pomagati in je iz metroja izstopil eno postajo pred hotelom, da bi lahko oddelal tri lokacije bližnje avanture (Pariški mostovi #10) in poiskal končno točko zaklada z uganko, na kateri je pred leti že izgubljal živce. Tokrat mu je brez dnevne svetlobe (a tudi brez bunkljev) uspelo v nekaj minutah. Ker bi z vpisom najdbe razkril svojo lokacijo, je raje v Facebook skupini Geocaching Slovenija objavil zavajajočo nočno fotografijo z dirkači in čolni v ozadju. Glede na to, da ima Pariz v grbu mesta ladjo, fotografija morda ni bila povsem zavajajoča. A očitno dovolj.
Dan za izpust v divjino je bil kot naročen. Modro nebo se je skozi redke meglice pokazalo že zjutraj, do poldneva, ko so dirkači z Vélibom (pariško mestno kolo) prispeli na ploščad Trocadéro, je bilo že prav prijetno toplo. Načrtovano fotografiranje vsakega dirkača posebej z Eifflovim stolpom v ozadju je ravno zaradi tega odpadlo, saj je bilo sonce skoraj točno nasproti in kakovost slik ne bi bila vredna truda. Nosač se je zato kar takoj napotil v smeri stolpa, a se je namesto čez Jenski most (Pont d’Iéna), ki povezuje Trocadéro na desnem z Eifflovim stolpom na levem begu, usmeril po stopnicah navzdol do Sene. Na sprehajalnem nabrežju je nekaj kovinskih poštnih predalov. Namenjeni so bili tovornim ali turističnim ladjam, ki so imele privez v bližini, danes pa so na videz zapuščeni. V enem od njih se skriva Letterbox zaklad Eiffel TB Palace, luksuzni TB hotel, ki se je v dobrih štirih letih že prebil med tri pariške zaklade z največ favoriti. Gostom poleg udobne namestitve ponuja tudi edinstven pogled na eno najbolj prepoznavnih svetovnih znamenitosti. Lastnik zaklada Arnokovic, legenda francoskega geolova in avtor imenitne knjige o Geocachingu, je nanj upravičeno ponosen.
Dirkače smo v hotel namestili v posebni škatli, opremljeni s kratko informacijo o dirki in prošnjo naslednjim najditeljem, naj vzamejo kakšnega tekmovalca s seboj. Za naše dirkače smo uzurpirali eno od dveh velikih soban v hotelu, iz katere smo prej pobrali tri sledljivčke, ki so se morali sprijazniti z odhodom v Slovenijo. Na zadnjo steno smo pritrdili še plastificiran list, ki obeležuje ta dogodek in ga bo težko spregledati. Seveda ni šlo brez fotografiranja z vsaj vznožjem Eifflovega stolpa v ozadju. Dnevniški zapis, s katerim so bili dirkači odloženi v zaklad, je bil napisan vnaprej, tako da se je na lokaciji vse zgodilo v trenutku. Le nekaj klikov in 36 sledljivčkov se je iz klubskega inventarja preselilo v inventar TB hotela, kateremu smo prispevali favorit številka 999.
Med tem početjem se je pred hotelom prikazala francoska geolovska družina iz okolice Rennesa. Kar izkušeni geolovci, smo ugotovili kasneje. Upali bi staviti, da v hotelu niso pričakovali 36 gostov. Po krajši razlagi, za kaj gre, so pobrskali po škatli in odnesli, kot smo prav tako ugotovili kasneje, tri dirkače. Srečanje so popisali tudi v svojem zapisu o najdbi. Trenutek, ko so prvi dirkači zapustili varno zavetje, imamo tako dokumentiran na fotografiji. Hotel je prav tako zapustilo osem naključno izbranih dirkačev, ki so se preselili v zaklad La boite au livre – Manège 1913. Približno kilometer stran na Marsovih poljanah na drugi strani stolpa. Zaklad je Arnokovic postavil v čast izida omenjene knjige in ima prav tako veliko favoritov in dober obisk.
Dirka se je torej začela zares. Oba zaklada, v katera so bili odloženi dirkači, sta Premium. Zato pričakujemo, da so sledljivčki na varnem pred bunklji in pred geolovskimi začetniki, ki bi se utegnili naveličati igre še preden bi uspeli oddati sledljivček v naslednji zaklad. Obisk obeh zakladov je dovolj velik, da verjamemo, da bodo vsi dirkači na poti do srede januarja. Arnokovica smo zaprosili, naj se ne vpleta v potek oziroma začetek dirke aktivno. Bo pa spremljal razvoj dogodkov in ukrepal, če bo treba. Prepričani smo, da smo za naše dirkače izbrali dobro izhodišče za pot na vse konce sveta. Da je atraktivno, pa itak ni dvoma. Vsak dirkač ima tako že na začetku skoraj tisoč kilometrov poti. Naj se jih v prihajajočem letu nabere čim več!