FTF zgodba: Hudičeve skale

Četrtkovi večeri so ponavadi rezervirani za košarko ali prijatelje in tudi danes sem že bil dogovorjen za prevoz do picerije. A obrnilo se je drugače. Hotel sem poklicati prijatelja, če greva in med klicem preverim mejle. Ooooo, FTF v bližini! Prijatelj se oglasi, a mu žal sporočim žalostno novico, da bom zamudil kakšne tri četrt ure: “No, te pa pridi čim prej! “.
Oblečem se, primerno obujem, na hrbet dam rukzak in … iščem ključ od avta. Ja ni ga!!! Geo žena je v trgovini. Podabil sem. Kličem in se ne oglasi. Kličem 7x, pustim zvoniti do konca in se še vedno ne oglasi. “Na blagajni sem. Kaj je kaj narobe?”, mi končno uspe. Ne, nič ni narobe, samo … FTF ne bo čakal. Pridi čim prej.
Kaj sem že povedal, da sem v času objave pekel pecivo? No, med čakanjem sem ga lahko dokončal in dal v pečico, nadzor nad pečenjem pa je prevzela mlajša pomočnica Nina. Prisilil sem jo, da si je naredila opomnik na telefonu, kljub temu pa sem še vseeno nad štedilnikom izobesil obvestilo o dolžini pečenja: “Domači prijatelj … 18:08 do 18:25”

Te skale so od hudiča. Poznam jih že od prej in so res zanimiv pojav, ki ga pravzaprav pozna malo Mariborčanov. Tudi jaz ga ne bi, če ne bi zaplaval v GC vode.

Hudičeve skale

No, kot lokalec torej poznam lokacijo in NiSEM parkiral tam, kjer je priporočeno. Z avtom !!! sem se zapeljal precej bližje in to po poti, po kateri me je vodil stric Google (od elektrarne mimo gasilskega doma v breg). Pa spodaj lepo piše: “Dovoljeno samo za lastnike zemljišč!”. Znak sem “spregledal” in nadaljeval v prvi prestavi v breg. Malo sem se še spomnil, a spet sem bil posran. Ta breg je za Pogačarja in Rogliča, ne pa za avto!!! Ima vsaj 20% naklon, tako da RES odsvetujem vožnjo z avtom navzgor. Precej adrenalinska vožnja zna pustit kakšno rjavo špuro na gatah, sploh če kdo pripelje nasproti, ker NI prostora za srečanja!

No, ker pri FTFju ne izbiraš sredstev, kako priti do cilja, sem se do skal pripeljal skoraj z avtom. Parkplaca seveda ni, zato sem parkiral na najbližji kmetiji. Ker je gospodar urejal okolico, sem ga prijazno povprašal, če lahko geomobil pustim pri njem na travi. Požegnano!

Izhodišče za kratek pohod

Rukzak na rame in gremo v hrib. Glih ko sem se zasopihal, pa sem v daljavi že zagledal skale. Hudičeve skale. Slika tako, slika tako, slika tako, cmok, cmok. Objava. FTF kak bi se temu reklo: najden!

Poučna tabla o Hudičevih skalah

Zdaj pa še odgovori. Povzpnem se na vrh skal kot zahtevajo vprašanja in se udobno usedem. Dela bo kar nekaj, zato si namestim tudi sekundarni optični pripomoček. Z leti pač pride potreba tudi po tem! V miru preberem vprašanja, ki pa niso preveč težka. Manj kot 1 kg. Kar na lokaciji odgovorim na vprašanja, ker … saj veste, kdor prvi pošlje, prvi najde. Pri EC ne more priti do prepira.

Hudičeve skale

Sonce v daljavi že zahaja. Oblaki so nizki in sončni žarki ustvarijo krasen sončni zahod. Nekaj časa še postojim pri avtu, a po par minutah se sonce skrije. Ampak izlet, izlet pa je bil uspešen. Še en novi EC v Mariboru, na Štajerskem menda 10. ali 11. Ha, precej malo jih je, zato hvala za tole krasno idejo. Pa razmišljajte s svojo glavo!

Še zanimivost o Hudičevih skalah: zgolj slučajno so postavljene tako, da če jih obiščete ob zimskem solsticiju, lahko ob pravi uri skozi špranje med skalami posije sončni žarek. Nekaj podobnega torej kot v Stonehengeu in od tod torej tudi ime za tale zemeljski zaklad GCARVT2.

Strokovna analiza Hudičevih skal

Ob zimskem solsticiju … bodite ob pravem času na pravem mestu

Epilog

Z avtom se navzdol NiSEM odpeljal nazaj po adrenalinski poti, od koder sem prišel, ampak kar naprej v smeri proti Kamniški grabi. Pot je občutno boljša, tak normalna, brez črtice. Na pico in pijačo pa sem zamudil 45 minut. Aja pa še pecivo: tamala ga je pozabila ven vzet iz pečice, ampak je geo žena prišla pravi cajt v kuhinjo in videla moj napis na omari, da vzame pecivo ven ob 18:25. Čist malo preveč pečeno, ampak ne zažgano, tako da ja, pojedli ga bomo.

Pečeno, čisto malo zažganao

Kaj je kdo rekel recept? No, tukaj je:

Recept za sladico “Domači prijatelj”