Geolimpijske igre

(Ne)nagradno vprašanje. Kaj imata skupnega 29. februar in olimpijske igre. Seveda. Odgovor je enostaven. Oba se ponovita praviloma na štiri leta. Z izjemami tako na eni kot drugi strani. Super. In kaj bi torej na dan prestopnega leta bolj sodilo kot prav olimpijske igre čisto posebne vrste? Na to se je spomnil nekoliko skrivnostni GG team in organiziral prav tak dogodek, seveda letnemu času primerne narave. Sankanje kot geolimpijske igre torej. Za lokacijo je bila določena Planina Jezerca skoraj 1500 metrov visoko, na obronkih Krvavca. Ob upanju na sneg, saj je ta zima kar se tega belega veselja tiče, zelo skopa. In na koncu se je izkazalo … da je ubodel pravo. Kajti kljub dvomu nekaterih je padel sneg in pokril tako planino kot pobočja Kržišča nad njo. Proga je bila torej nared, cesta, ki pripelje prav do planine kopna, medalje pripravljene.

Na dan dogodka smo se na lokaciji že nekoliko prej našli GG team, gamsek, dr.gumpi in sovce. Pripravili smo progo, z nje odrinili odvečni sneg in jo poteptali, določili start in cilj. Treba je bilo še uskladiti ure, preveriti štoparice, zapisnik in vse ostalo, kar je potrebno za pravo tekmovanje. Ob dogovorjeni uri so začeli prihajati udeleženci in tekma se je začela. Prvi spusti so bili seveda nekoliko bolj previdni, hitrosti nižje, časi okoli pol minute. Vsak je imel na voljo tri spuste, štel se je najboljši čas. Sani so bile različne, nekatere bolj turistične, druge športne, vsak si je prinesel tiste, za katere je menil, da bodo na progi najboljše.

Vreme, ki je bilo ob pripravah lepo, celo zjasnilo se je delno, se je po prvih spustih tekmovalcev spremenilo. Potegnila se je megla, ki pa se je na srečo kmalu odvlekla drugam. Potem je začel naletavati sneg, pa tudi to je bilo bolj kratkega veka. Tudi malo se je shladilo. Vse to pa tekmovalcev ni motilo, vzpenjali so se na start in spuščali navzdol, nekateri hitreje, drugi počasneje, vsi pa navdušeno. Nekoliko kasneje je prišla še številčna ekipa Kremenčkovih, kot zadnja, ko so se nekateri že veselili svojih dobrih rezultatov in obeta zmage, pa še geolovca Sokol na kvadrat in Miha1605. In ravno ta dva sta nato močno pomešala štrene dosedanjim najuspešnejšim.

No, pa še nekaj statistike. Tekme se je udeležilo 15 geolovcev. Ker GG team kot organizator ni nastopal, sta pa dva geolovca sodelovala z več ekipami, je bilo na koncu na tekmi 16 sodelujočih. Najhitrejši čas je dosegel Miha1605 (21.21), ki je prav z zadnjo vožnjo premagal svojega brata, Sokola^2 (21.86). Tretji je bil AleksSI (23.68). Seveda pa so bile to olimpijske igre, kjer je bilo res važno sodelovati in ne zmagati. Zato je medaljo za prvo mesto dobila tudi ekipa Kremenčkovi 2, ki se je po zastoju sredi proge spuščala do cilja 2.14.79. Seveda dve minuti, da ne bi komu na misel prišle kakšne ure ali celo daljše časovne enote. Drugi naj čas je imela Ines in sicer 1.15.08, tretjega pa Nejc z 1.06.08.

Podelili smo še dve medalji in sicer za najbolj atraktiven spust in najbolj simpatičnega udeleženca. Prva je šla v roke Nejcu, ki je z vratolomnimi saltami z glavo v sneg in nato stoječo vožnjo skozi ciljno črto nedvomno upravičeno pobral tu prvo mesto. Roko na srce pa je bilo tudi nekaj drugih spustov takšnih, da je gledalcem med smehom tudi zastajal dih. Najbolj simpatični udeleženec je bil nedvomno Maksi, tu ni bilo kaj veliko treba razmišljati. Ne le, da nas je nasmejal, ko je lovil Nejca po progi in smo zgolj čakali ali ga bo ugrizinil v zadnjo plat ali ne, izkazal se je tudi kot odličen kandidat za lavinskega psa, v sneg je namreč kopal takšne luknje, da bi šlo noter še kaj več kot zgolj velika kost.

Potem ko se je tekma uradno zaključila, smo jo skupaj mahnili na začetne točke novega večstopenjskega zaklada. Tam smo našli vse potrebne podatke in ob tem niti za trenutek verjeli GG teamu, ki nas je strašil z obljubo, da je končna stopnja čisto nekje na drugem koncu Krvavca, nekaj ur hoje proč. Seveda temu res ni bilo tako in mladi Kremenčkovi so imeli odlično založeno škatlico kot bi mignil v svojih rokah. S tem se je uradni del dogodka tudi zaključil, pospravili smo opremo, se preobleki in preobuli ter odpeljali v dolino. Vožnja je bila na določenih odsekih kar adrenalinska, zahtevala je zbranost in previdnost, saj je bila megla tako gosta, da bi jo lahko rezal.

Srečanje se je nadaljevalo v dolini, v piceriji Pod Jenkovo lipo, kjer smo ob odličnem pivu še nekaj časa klepetali o vsem mogočem, izmenjevali sledljivčke, podatke o zakladih in se v glavnem lepo imeli. Kaj je treba reči za konec? Dobra ideja in odlična organizacija sta pravi recept za dogodek, ki ga ne pozabiš kar tako. In ta je bil prav takšen, kot mora biti. Z veliko smeha, klepeta, spoznavanjem novih geolovcev in predvsem uživanjem v naravi, ki je seveda edini pravi okoliš za nas, geolovce. Zato se že veselimo novega, glede katerega je GG team že malo namignil, da pride še pred koncem zime. Upajmo, da res, saj se je s to ekipo res užitek srečati.