Avtor: dr.gumpi

Nanos je tisti vrh (v resnici je kar cela planota oziroma greben), na katerem se vsakomur na poti proti morju ali Vipavski dolini ustavi oko. Vrh, s katerega se zažene burja in pomete vse kar je slabega tja proti morju. Z njega se vidi prav daleč. Geolovci pa seveda ne bodo prišli samo zaradi razgleda…

Gora Oljka je, kljub imenu seveda, “zgolj” 733 metrov visok hrib, ki leži vzhodno od Šmartnega ob Paki. Zvonika mogočne cerkve na vrhu jo povišata še za dodatnih 38 m. Z vrha, katerega staro ime je Križna gora, je lep razgled na Posavsko hribovje, Paški Kozjak, del Pohorja in vzhodnih Karavank ter Kamniško Savinjskih Alp. Seveda lahko na njem poiščete tudi skrito škatlico…

Namigi za izlet so bili doslej pogosto usmerjeni v hribe. Večina pa se bo strinjala, da je tudi na morju lepo. In v tem letnem času običajno topleje kot v notranjosti. Je kak poseben razlog, da se ne bi odpravili na skrajni sever naše obale? Ujet nekaj zimskega sončka in pobrat tista dva zaklada, ki čakata prav na rtiču.

Dejstvo je. Če hočemo kaj videti, se moramo vzpeti visoko. Najdlje sega pogled, če se pozvpemo najvišje, a včasih to niti ni cilj. Panoramo, ki bo magnet za všečke, ponujajo tudi lažje dostopni cilji. Kot na primer Srednji vrh, vršiček, ki je obdan z očaki Karavank. Na eni strani je masiv Begunjščice, na drugi, čisto blizu, Vrtača. Na tretji, le nekoliko dlje, prvak te gorske verige, ki razmejuje sončno in senčno stran Alp. Na vrhu pa je tudi Razgled.

Ko razmišljamo, kam bi jo mahnili na sončen dan, se velikokrat ne zavedamo, da so najbližje poti običajno najboljše. In do Kamnika vsaj iz osrednje regije ni prav daleč. Po nekaj geolovskih dobrotah, ki jih ponuja mesto, pa se usmerimo navzgor…

Pred dnevi smo se ustavili pod Bočem, se nanj seveda tudi povzpeli. Gotovo smo ob iskanju zakladov na vrhu pogledali tudi naokoli in ob tem nismo mogli spregledati podobno visoke vzpetine nedaleč stran. Donačka gora. Čudovit razglednik, pot nanj pa nam vzame prav toliko časa kot želimo. Zakladi? So!

Kakšno presenečenje! Pa človek misli, da že vse ve. Osamelec, kot bi lahko rekli »sredi ničesar«, je dejansko del Karavank. Vsaj tako berem ob pripravi tega prispevka. Ja, čisto zares. Štajerski Triglav, kot pravijo Boču domačini, je najbolj znan vrh južnega izrastka Karavank. Glede zakladov pa ni dvoma. Vsi vemo, da so tudi na Boču in okoli njega…

S pomladjo in sončnimi dnevi se vračajo izleti in z njimi tudi namigi zanje. Ko je dr.gumpi pisal ta prispevek, seveda ni mogel vedeti, da bo večina slovenskih geolovcev na obisk Cerja (spet) morala malo počakati. Seveda pa ga lahko preberete in zapišete kraje, ki jih opisuje, na seznam geolovskih ciljev. V stolpec z naslovom Čim prej.