Geolov po Sicilijansko

Sicilija. Otok sredi Sredozemlja, na prepihu med Vzhodnim in Zahodnim Mediteranom ter Evropo in Afriko. Njena lokacija je bila razlog, da so se na njej menjavali na daljši ali krajši čas različni narodi, kraljestva, imperiji in civilizacije. Od prvih prazgodovinskih prebivalcev, prek antičnih Grkov, Rimljanov, Kartažanov, Arabcev, Bizantincev, Normanov, Špancev, Svetega rimskega cesarstva, pa do današnje uradne Italije in neuradne dobro organizirane lokalne skupnosti, ki si pravi naša stvar. Slednja je dandanes, skupaj s precej romantično podobo družine Corleone, žal verjetno prva asociacija ob omembi Sicilije. Takšnim in drugačnim zavojevalcem je tekom burne zgodovine vedno kaj ponujala, zato se modernemu zavojevalcu v podobi skromneg zakladolovca porodi vprašanje kaj lahko ponudi njemu. Ekipa hanobi se je zato odpravila raziskat ta skrivnostni otok tudi s perspektive geolovca.

S svojimi dobrimi 25 000 km² je za spoznanje večja od Slovenije, vendar vključno z okoliškimi otoki (Eolski otoki – Isole Eolie, Egadski otoki – Isole Egadi, Lampedusa in Pantelleria) ima zgolj 205 zakladov različnih tipov skupaj z dogodki in trenutno onemogočenimi. Od tega je največ tradicionalnih (158),  zemeljskih (24), multi (15), štirje virtualni in trije vprašajščki (podatek s strani Project-GC dne 8.7.2015). Lastniki mnogih zakladov so tujci, predvsem turisti, kar seveda pomeni, da nas na lokaciji lahko pričaka razočaranje v obliki slabega vzdrževanje ali celo izginotja zaklada. Ali je torej vredno iskati? Odgovor je pritrdilen. Kljub majhnemu številu skoraj ni bojazni, da bi naleteli na zaklad tipa »Kr neki«. Tudi če morda zaklada ni ali je v slabem stanju, je lokacija sigurno toliko zanimiva, da je z vidika odkrivanja novih krajev iskanje poplačano. Kakšni in kateri zakladi so to in kaj ponujajo bo opisano v naslednjih vrsticah na podlagi enajstih najdenih in še nekaterih nenajdenih.

Tradicionalni

Velik del zakladov je seveda postavljenih pri mnogih zgodovinskih in kulturnih spomenikih, ena takšnih sta recimo [BT] Tempio di Segesta  in Monte Barbaros  v okolici Segeste.

Grško gledališče v Segesti

Tempelj v Segesti

Kraj ponuja enega najbolje ohranjenih dorskih templjev, poleg tega pa še grško gledališče in ostanke rimske naselbine. Poleg Segeste so grško-rimski ostanki skupaj v družbi zakladov vidni v Valle dei Templi v okolici Agrigenta. Stran od obljudenih turističnih krajev popeljejo zakladi skriti bolj v notranjosti otoka. Eden takšnih je Ai piedi di Cristo, ki se nahaja ne daleč stran od naravnega parka Nebrodi (Parco dei Nebrodi). V parku sicer ni nobenega zaklada, vendar je vreden obiska zaradi svoje drugačnosti od preostalega otoka, saj gre za obširen bukov, hrastov in javorjev gozd. To nakazuje že njegovo ime, kajti ime Neboridi izhajalo iz arabščine in pomeni otok sredi otoka. Z malo sreče boste v gozdu videli tacati črne svinje, s precej steče pa bo prihlačal do vas kakšen ježevec.

Ježevec v Parco dei Nebrodi

V odmaknjeno srednjeveško vasico Petralia Soprana popelje več zakladov kot je primer Croce e delizia, nekoliko večje število zakladov ponuja severozahodni polotok v okolici kraja San Vito Lo Capo. Gre za turistični kraj s precejšnjim pridihom arabske arhitekture v okolici naravnega rezervata Zingaro – Riserva naturale dello Zingaro. Poleg lahko dostopnih zakladov kot je Cappella della Santa Crescenza ali mikro zaklad [BT] Scopelo v bivšem ribiško naselju je v okolici San Vito Lo Capa možno najti tudi zaklade z visoko oceno terena.

Cappella della Santa Crescenza in Monte Cofano v ozadju

To sta vrhova Monte Monaco in Monte Cofano, oba z oceno terena štiri. Ob obisku sta oba vrhova neprestano bila v oblakih, tako da je za iskanje zakladov potrebno imeti tudi lepo vreme, na kar opozarja tudi opis zaklada.

Multiji

Teh je bolj malo, vendar so vsekakor zanimivi in dobro pripravljeni. Ponovno v okolici San Vita Lo Capa je zaklad Panorama San Vito Lo Capo, ki ponuja lep sprehod po kraju in predvsem krasen razgled na čudovito okolico.

Večerna panoramao San Vito Lo Capa z goro Monte Monaco v ozadju.

V okolici San Vita Lo Capa se nahaja tudi kar nekaj multi zakladov z visoko oceno terena (tri in pol ter štiri). To so San Vito Lo Capo Climbing, Cave of the Cyclops, ki je dostopen le s čolnom ali kajakom in zahteva plezanje ter Yellow+Franzi Climbing Cache . Multi zaklad, ki ga je enostavno najti je Castelo Erice). Gre za zaklad skrit v srednjeveškem mestu Erice, ki skupaj z gradom iz časov normanov stoji na impozantni pečini nad mestom Trapani.

Castelo Erice in medo Cousteau

Mistery

Vprašajčkov je na Siciliji bore malo, vendar velja omeniti zaklad Sicilia: Piani degli Albanesi. Nahaja se v majhnem kraju Piani degli Albanesi južno od Palerma, kjer prebiva številčna enklava pravoslavnih ortodoksnih Albancev. Ti so v petnajstem stoletju pribežali na Sicilijo pred vpadi Turkov in po porazu Skanderbega. Zase trdijo, da so tudi njegovi direktni potomci. Vse do leta 1941 se je kraj imenoval Piani degli Greci, ravno zaradi vere prebivalcev, ki so tekom stoletij ohranili svojo identiteto. Table v kraju so dvojezične (italijansko in albansko) in tudi na ulici je moč slišati albanščino. Poleg iskanja zaklada je vredno poizkusiti siciljansko slaščico cannolo, ki izvira ravno iz kraja Piani degli Albanesi.

Piani degli Albanesi vas pozdravljajo

 Zemeljski

Slednji na Siciliji verjetno ponujajo največ. S tem bi opis lahko bil končan, ampak vseeno jih nekaj omenimo. V bližini Agrigenta neposredno ob obali se nahaja zaklad Scala dei Turchi, kjer je moč videti visoke klife v lapornatih plasteh. Vsaka plast se je odložila v nekoliko drugačnih klimatskih pogojih enkrat v bolj sušnih, drugič spet bolj v vlažnih. Na to nakazuje barva plasti, ki variira od bele do temno sive. Zaradi stopničaste strukture naj bi to lokacijo uporabili Turki pri izkrcevanju in osvajanju otoka. Od tu tudi ime teh klifov.

Scala dei Turchi

Verjetno največjo znamenitost Sicilije predstavlja Vulkan Etna, na katerem je kar precej tako zemeljskih kot tudi drugih tipov zakladov. Zaklad, ki ima tudi daleč naveč favoritov na Siciliji, je zaklad Etna Vulcanos. Zaklad se nahaja na skoraj 3000 metrih, vendar za vpis ni potrebno priti do te višine. Kljub vsemu se je vredno povzpeti do tja. Možen je dostop z žičnico ali terenskimi vozili od koče Sapienza – Rifugio Sapienza (cca. 1800 m.n.m.), vendar se je ob ustrezni kondiciji bolje povzpeti peš, saj ima človek občutek, da hodi po Luni. Poleg tega se večina turistov odloči za prevoz, kar pomeni, da nam bo tišina res šepetala. Kljub temu, da je potrebno premagati približno tisoč višinskih metrov, je pot speljana mimo smučišč in kraterjev po dobri makadanski poti skoraj do vrha. Je tudi najvišja točka do koder se lahko prosto gibljemo, višje je zaradi varnosti dostop mogoč le z vodnikom. Za celoten vzpon, spust in ogledovanje je potrebnih približno 5 ur. Kljub morebitni vročini v dolini se je potrebno ustrezno obleči, saj je lahko temperatura nižja tudi za 15 stopinj. Poleg tega na vrhu dostikrat močno piha, vreme pa se tudi lahko hitro spremeni. Tukaj smo le višje od našega Triglava.

Snežni zameti na Etni

Kraterji na 2900 m

Če je južno pobočje Etne zasičeno s turisti, pa je sever popolnoma drugačen. Do severnih smučiš in zaklada Fascinatione Etna Nord pelje lepo narejena cesta, od tam pa se ponujajo prekrasni razgledi in poti proti vrhu Etne in na precej divjo, a čudovito pokrajino.

Medo Cousteau in Etna s severa

Severno pobočje Etne

Za konec velja ometi še zaklad Gole Alcantar na vzhodnem vznožju Etne. Nahaja se v soteski, ki jo je izdolbla reka Alcantara v bazaltne stebričk lavinega izliva z Etne. Tu je sicer potrebno plačati vstopnino, vendar soteska poleg urejenih poti in informacijskih tabel ponuja res veliko.

Bazaltni stebrički lavinega izliva v Alcantari

Nekaj misli iz popotne torbe

Ljudje so neverjetno prijazni, vedno pripravljeni pomagati. Če znate nekaj malega italijansko bodo s svoje težko razumljive sicilijanščine preklopili na italijanščino, a ne nujno vedno. Hrana (še posebaj slaščice in sladoled) odlična, pokrajina čarobna in za vsakim ovinkom drugačna. Ceste v notranjosti otoka so izredno slabe zaradi številnih plazov (primer: za 20 km lokalne ceste je potrebna tudi debela ura vožnje). Kultura vožnje je drug svet, a se hitro navadiš, izjema so velika mesta. Preživeti prometno konico na deževno petkovo popoldne na obvoznici v Palermu brez praske je dosežek vreden omembe v CV. Če se ne ukvarjate s sumljivimi posli vas naj mafija nič ne skrbi, saj bo za denar prinašajočega turista ona skrbela za vas. V večjih krajih pazite le na kakšne žeparje in vlome, tako kot v ostalih mestih v Evropi.