Geolovci nad zlato rozgo v okviru projekta Mala barja – Marja

Pravijo, da dober glas seže v deveto vas. Zato ni presenetljivo, da se je o nekaj naših uspelih akcijah pokončevanja invazivnih rastlin slišalo že v tretji ali četrti. Da uvod ne bo predolg: tik pred začetkom poletja je Slovenski Geocaching klub prejel vabilo občine Trzin k oddaji ponudbe za izvedbo okoljevarstvenih akcij v okviru projekta Mala barja – Marja. Cilj projekta, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropski sklad za regionalni razvoj, je izboljšati stanje bazičnih nizkih in prehodnih barij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Po krajšem premisleku smo se res odločili sodelovati in še preden smo dobro vedeli kako in kaj, smo postali za tri leta uradni zatiralci zlate rozge na mokrišču v Mlakah pri Trzinu. Gre za zemljišča varstvenega območja »Natura 2000«, ki jih je občina v okviru projekta odkupila ali zanje pridobila od lastnikov soglasje za vzpostavitev prvotnega stanja mokrišča.

Naš teren je travnik v okolici točke N 46° 07.820 E 014° 32.981, v katerega sta se z vzhodnega roba vse bolj vraščali invazivni orjaška in kanadska zlata rozga. V preteklosti so tu videvali tudi žlezavo nedotiko, vendar je letos nismo zasledili. Saj je bilo že rozge dovolj, ker so gosti sestoji na robu travnika povsem preraščali avtohtono rastlinje. Še slabše je bilo stanje za pasom jelševja ob potočku, kjer razen zlate rozge skoraj ni bilo videti ničesar drugega.

Presodili smo, da je pametno začeti z odstranjevanjem čim prej, dokler so rastline še razmeroma nizke in še ne cvetijo. Ni bilo dovolj časa, da bi objavili CITO dogodek, zato smo k sodelovanju povabili nekaj geografsko najbližjih članov SGK in drugih geolovcev in 10. junija opravili prvo akcijo. Z njo smo želeli predvsem ugotoviti, kako bo potekalo delo, koliko rastlinja lahko odstranimo v približno treh urah dela in koliko udeležencev lokacija sploh prenese, ne da bi med delom preveč uničili ohranjene dele travnika. Odziv je bil odličen, zbralo se je 15 geolovcev in ga. Maja Brozovič, strokovna sodelavka Občine Trzin. V pasji vročini smo očistili nekaj manj kot polovico z rozgo preraščene površine in na deponijo odpeljali 270 kg v vreče natlačene zelene vsiljivke.

Drugo akcijo smo opravili 19. junija kot CITO dogodek Odstranimo zlato rozgo z malega barja. Zdaj smo že vedeli kako in kaj, saj smo že ob zaključku prve akcije ob vrčku v bližnji Trzinki dorekli nekatere logistične podrobnosti. Avtomobile za transport nabranega zelenja na deponijo smo prestavili bližje, nosačem pa je še bolj olajšala delo prikolica, ki jo je prijazno posodil Žabar.ljubljanski. Zbralo se je 21 geolovcev, pridružil se nam je tudi avstrijski geolovec iz Gradca. Začelo se ni preveč obetavno, saj so ta dan z zahoda cel popoldan grozile nevihte. Ena je šla naravnost nad nas, zato smo najprej skoraj tričetrt ure vedrili v že omenjeni Trzinki, potem pa glede na radarsko sliko le ukazali napad. Ob številčno še močnejši ekipi je rozga dobesedno oplela. Po dobrih dveh urah in pol smo povsem izmučili avstrijskega gosta, populili praktično vso vidno rozgo in na deponiji deponirali nič manj kot 380 kg napuljenega rastlinja. Uspeh smo upravičeno proslavili v že tretjič omenjeni Trzinki. Če bi vedeli, kakšno neurje bo zajelo Trzin naslednji dan, bi nazdravili še srečnemu naključju, da smo dogodek spravili pod streho dan prej.

Z doseženim v prvih dveh akcijah smo bili izjemno zadovoljni. Odločili smo se, da s tretjo akcijo počakamo, dokler rozga ne požene v cvet, saj bomo tako lažje videli rastline, ki so bile junija še prenizke oziroma smo jih spregledali. Ponoven ogled lokacije 7. avgusta je  pokazal, da smo lahko upravičeno zadovoljni. Ne samo, da cvetoče zlate rozge ni bilo videti nikjer. Del travnika pred pasom jelševja, ki je bil dva meseca prej samo steptana zemlja, je skoraj povsem prerasel šaš iz ohranjenih otočkov. Kjer je bila prej rozgova džungla, je spet nastal močvirski travnik! Tudi za jelševjem, kjer je svetlobe manj, je področje, s katerega smo odstranili rozgo, lepo ozelenelo. A na mnogih mestih predvsem na račun mladih poganjkov nadležnice. Glede na stanje smo se tako odločili, da tretjo akcijo opravimo čim kasneje.

Na malem barju smo se tako spet zbrali 30. avgusta. Tokrat v nekoliko manjši zasedbi 11 geolovcev, saj je bilo pričakovanega dela precej manj. Odstranjevali smo večinoma mlade poganjke in poganjke, obrasle iz stebel, ki so bila ob prejšnjih akcijah odlomljena in ne izpuljena. Pregledali smo celotno področje iz prvih dveh akcij in odstranjevali številne poganjke, ki so zrasli do višine največ 30 cm. Odkrili smo še nekaj otočkov rozge, ki so se nam dva meseca prej skrili, in po temeljitem iskanju vendarle našli nekaj posameznih primerkov cvetočih rastlin. Na koncu se je rastlin vendarle nabralo za kakih 70 kg, ki so prav vsi končali na deponiji.

Mislimo, da smo lahko s potekom in izplenom akcij zadovoljni. Naše delo je bilo izpostavljeno tako v trzinskem glasilu Odsev kot na spletni strani projekta Marja. Tudi mnenje strokovnjakov je bilo, da se letos rozga ne bo več obnovila, ker smo sestoje temeljito izčrpali. Vsaj letošnja pošiljka semen je na tem mestu izostala. Seveda ne pričakujemo, da smo zmagali. Drugo leto nas najbrž čaka nekaj podobnega, morda pa bodo sestoji vseeno nekoliko šibkejši. Stanje bomo spremljali od pomladi naprej in določili pravi čas za akcijo. Vsaj ena bo tudi CITO dogodek.