Frau Potter, prva častna članica SGK
Zbor članov Slovenskega Geocaching kluba je vsakoletna, a vedno prijetna obveznost. Na njem formalno zaključimo preteklo leto, se seznanimo z načrtovanimi aktivnostmi do naslednjega zbora članov in nato vse še utrdimo v sproščenem pogovoru na geolovskem dogodku, ki sledi uradnemu delu (zadnjih nekaj let mu zaradi lokacije rečemo Ravbarski dogodek in letošnji je bil prav imeniten). Moja vloga predsednika društva je vsako leto podobna, letos pa sem imel prav posebno zadovoljstvo in čast, da sem zboru članov predlagal sprejetje prve častne članice (ali člana) Slovenskega Geocaching kluba: Frau (Cindy) Potter, ki se je dan poprej upokojila po 14 letih dela v Geocaching HQ.

Frau Potter ob prihodu v službo na dan, ko je naš prvi mega-dogodek tudi uradno postal mega-dogodek.
Cindy je bila v Geocaching HQ zaposlena od leta 2011 in je sprva vodila ekipo za podporo prostovoljcem (pregledovalci, prevajalci,…), od leta 2016 pa je bila v upravi HQ kot Director ozioma Head of Community zadolžena za vse, kar zadeva geolovsko skupnost. Z njo smo prvič navezali stik oktobra 2014, ko smo se zanimali za možnost prevoda geolovskega spletišča v slovenščino. Idejo je takoj z odobravanjem sprejela.
Že ob prvem srečanju leta 2015 je pokazala veliko naklonjenost slovenski geolovski skupnosti in zastavila svojo besedo za to, da smo sorazmerno hitro dobili slovenskega pregledovalca in državni spominek (v času, ko so bili državni spominki še redki). Kot je povedala sama, je pri svojem delu vedno upoštevala globalno razsežnost igre, srečanja s slovenskimi geolovci pa so ji pomagala pri razumevanju pristopa k igri zunaj ZDA in še posebej v manjših državah.
Leta 2016 je prišla v Slovenijo na aktivne družinske počitnice (doživetje z osemdnevnega kolesarjenja je bil navdih za motiv na njenem osebnem sledljivčku). To je bil prvi obisk s sedeža igre pri nas. Čeprav je bil neuraden, je Cindy na dogodku, ki ga je organizirala skupaj s klubom, poskrbela, da smo dobili občutek, kot da smo del mega-dogodka. Še pred prihodom se je naši skupnosti predstavila v kratkem intervjuju.

Osebna sledljivčka Frau Potter, ki ju imajo v svoji zbirki mnogi slovenski geolovci. Kmalu zbirateljska redkost?
Slovenijo in klub je izpostavljala tako zasebno kot tudi na nekaterih formalnih dogodkih. Nekajkrat je prišla v službo v klubski majici, ki jo je občasno nosila tudi na drugih dogodkih ob priložnostih, ki niso zahtevale nastopa v Geocaching HQ opravi. Vedno nam je bila na voljo za nasvete, spodbudo in v nekaj primerih tudi za konkretno pomoč.
Slovenijo je drugič obiskala kot udeleženka mega-dogodka geoLjubljana 2022. Želela si je biti tista tristota prijava, ki bi našemu dogodku tudi uradno prinesla mega-status, a se je to (za njo) zgodilo sredi noči. Kdor jo je srečal na tem dogodku, je lahko videl, da je v naši družbi preprosto žarela. Dogodku je s sproščeno interakcijo z udeleženci prispevala veliko več kot je bila njena zgolj uradna vloga. Mnogi udeleženci si bodo naš dogodek zapomnili tudi po srečanju z njo.
Zaradi nje sta prepoznavnost in sloves naše geolovske skupnosti in kluba veliko večja, kot bi bila zgolj glede na naš količinski prispevek k igri. Častno članstvo je simbolična zahvala za vse, kar je v zadnjih desetih letih naredila za prepoznavnost kluba in Slovenije na sedežu igre in v geolovskem svetu nasploh. V klubu smo ji iskreno hvaležni in upamo, da nas bo po upokojitvi še kdaj obiskala (in se vključila v klubske aktivnosti – morda še letos 😉).
Seveda je bil predlog na zboru članov sprejet enoglasno in s stoječim aplavzom. S prav takšnim spoštovanjem in hvaležnostjo so jo v pokoj pospremili tudi njeni sodelavci. V njeno čast so po geolovsko okrasili znameniti kip Waiting for the Interurban, organzirali poslovilni CITO dogodek (Cindy jih je doslej organizirala kar 40!) in ji zadnji dan lakajske kariere (Lackey oziroma lakaj ljubkovalno pravijo uslužbencem na sedežu igre) popestrili s številnimi drobnimi presenečenji. Iz vseh zapisov sta očitna spoštovanje in hvaležnost do sodelavke, mentorice in predstojnice.
- Dekoracija lokacije
- CITO dogodka
- Umetnica na delu (3 x foto: jtcoffee)
Nenazadnje, Cindy … ta zapis je namenoma bolj uraden, zasnovan na predstavitvi in utemeljitvi predloga za sprejem v častno članstvo, ki sem ga z občasno tresočim glasom predstavil pred glasovanjem. Če bi zašel preveč v osebne vode, bi bilo tega pisanja veliko in preveč za uboge bralce. Prvo srečanje v Seattlu pred skoraj desetimi leti, gobova juha v naši kuhinji, gaženje po snegu do APE zaklada, tvoja pomoč, brez katere bi se potovanje s prijateljema začelo (in morda končalo) precej klavrno … tega je veliko. Ne bom se ti zahvaljeval za leta prijateljstva, ker ga še ni konec (lahko pa dobiš kot avans en vmesni poklon 😉). Upam samo, da se čim prej spet kaj vidiva. Saj veš, kje bo priložnost…