Gregorjevo

Gregorjevo je ljudski praznik, ki ga po tradiciji praznujemo 12. marca, po izročilu pa je povezan z zaljubljenci, saj naj bi se tega dne ptički ženili.

Na gregorjevo se ptički ženijo (vir: sfpkr.si)

In zakaj se ta dan imenuje gregorjevo? Po julijanskem koledarju je gregorjevo veljalo za prvi spomladanski dan, ker je takrat godoval Gregor, znan tudi kot simbolični prinašalec luči. S prihodom pomladi namreč dnevi postajajo vse daljši, sončni žarki imajo vedno večjo moč, pa tudi rastline se začno prebujati po zimskem mirovanju. V resnici je šlo za svetnika in papeža Gregorja Velikega, rojenega v Rimu okoli leta 540 in je v takratnem času veljal za velikega učenjaka in svetovalca.

Sveti Gregor I. Veliki (vir: wikipedia.org)

Leta 1582, s prehodom s takratnega julijanskega koledarskega sistema na gregorijanskega, se je takratni julijanski prvi spomladanski dan premaknil nazaj, na 12. marec, vendar se je v zavesti ljudi ta praznik ohranil kot začetek pomladi. Danes gregorjevo uradno ni več praznovanje godu Gregorja Velikega, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan ko je bil posvečen v papeža.

Po slovenski običajih je gregorjevo dan zaljubljencev (vir: sfpkr.si)

Na gregorjevo je pomlad večinoma že prišla in njeni glasniki – ptički – to zelo dobro vedo, ljudstvo pa jim rado in iz srca verjame, zato se je na slovenskem iz tega razvilo kar nekaj verovanj in šeg:

• stare mame so v preteklosti rade govorile, da se na 12. marca ptički ženijo in po teh običajih so se takrat mlada dekleta na gregorjevo še posebej zavzeto ozirala v nebo, saj so verjela, da bo prva videna ptica naznanila kakšen bo njen bodoči mož;
• predvsem za Dolenjsko je veljalo, da so med pticami najbolj neučakani kosi, zato je iz tega nastal pregovor: ‘Če je ob svetem Gregorju breza zelena, so kosi godni že ob svetem Juriju.’;
• v Ljubljani in njeni okolici so bili mnenja, da imajo ptički ta dan gostijo in da na vsakem grmu visi pogačica;
• v Beli krajini otroci pod grmovjem iščejo “berliček” in “povitico”;
• v Kropi z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok tradicionalno pozdravijo prihod sonca in pomladi. Ta običaj sega še v čase, ko tam ni bilo elektrike. Ta praznik je pomenil tudi preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu niso več potrebovali svetilke. Kroparski kovači so nekoč na ta dan pozabili na delo saj so odšli na ptičjo ohcet;
• v nekaterih nekaterih drugih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji (čevljarstvo v Tržiču, železarstvo v Kamni Gorici, Železniki…) pa so vse do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kar kos lesa z gorečim, v smolo namočenim ‘oblanjem’, ali s svečo. Po vpeljavi električne razsvetljave v obrtne delavnice je tradicionalni dogodek nekoliko izgubil prvotni pomen, se je pa zato razvila zanimiva turistična prireditev, ki je z leti vse bolj obiskana;
• drugje po Gorenjskem se je nekje obdržal običaj, da se na gregorjevo spušča v vodo luči (t.i. gregorčke). Ta šega se je v novejšem času razširila še po drugih okrajih Slovenije, to dejanje pa pomeni simbolično daljšanje dneva. Gregorčki so bili v preteklosti izdelani iz preprostih materialov, dostopnih obrtniškim vajencem v delavnicah. Sestavljene so bile iz podlage, ki je plavala na vodi – običajno iz deske ali pa kar iz starega peharja. Na podlago so dali v olje namočene lesene oblance, ki so dobro goreli. Namesto oblancev so uporabljali tudi sveče, ki so bile pritrjene na deščice, ponekod pa naj bi spuščali tudi lesena obuvala.

Gregorčki (vir: radio1.si)

In prav podoživitev slednjega običaja je organiziral geolovski klub Geosledec, z vabilom na dogodek Gregorčki 2015, ki bo potekal na brežini Gradaščice, v sredo 11.03.2015, od 17:00 ure dalje, kjer bo vsak udeleženec lahko spustil svojega gregorčka.