Danijelove dogodivščine (26. del)

Kot predstavniku Slovenskega geocaching kluba mi je bila zaupana naloga, da za ŠKL naredim prispevek o geolovu. Ko sem se dogovarjal z novinarjem za srečanje, mi je namignil, da bi bilo dobro za boljšo predstavo o tej igri, najti tudi kakšen zaklad. Vedel sem, da se bo, ne glede na to, kateri zaklad najdemo, zanesljivo našel kdo, ki bo godrnjal ali imel pripombe. Vseeno sem se odločil, da jim pokažem tegale, saj so ga dosedanji najditelji zelo pohvalili.  In kot dobro reklamo za naš hobi je treba ravno take predstavit.

Ker je zaklad skrit v gozdovih Golovca, sem vedel, da bodo potencialni vandali težje našli pravo lokacijo. Dogovorili smo se, da se dobimo pri observatoriju in sprehodimo do zaklada. Med potjo je potekal intervju, fant me je spraševal in luštna punca pa snemala. Ko smo prišli do mesta zaklada, so posneli skoraj vse. Kakšne morajo biti škatlice, kako se jih išče, kje se jih skriva, kako se prebere namig, kako se jih odpre, naredi menjavo, vpiše in vse lepo temeljito pospravi nazaj. Še največ časa mi je vzelo iskanje po namigu, ampak ko sem si ga začel malce drugače predstavljati, je bila škatlica hitro v mojih rokah. Tudi sam dostop do logbooka ni delal večjih težav. Tako smo posneli super prispevek o geolovu.

Po vsej dogodivščini smo se sprehodili nazaj do observatorija, vmes še malce poklepetali in fant, ki je z mano naredil intervju, je povedal, da je v osnovi iz Cerknice (moji konci), za igro se je tudi navdušil in rekel, da bo šel poskusit najti kak zaklad. Na observatoriju smo se pozdravili, ločili, in ravno ko sem se hotel usesti na kolo, ugotovil, da je prva guma prazna. Nič, sprehodil sem se dol iz Golovca do najbližjega servisa, kjer so mi zračnico popravili (v plašču je bil namreč košček stekla) in potem sem se lepo odpeljal domov.

Povezava do mojih par minut slave: ŠKL (prispevek o geocachingu je bolj na koncu).