Iskanje zakladov pozimi – strma pobočja
Trenutno zunaj lije. Pomlad se počasi, toda vztrajno približuje. Vendar bo predvsem v višjih legah trajalo še nekaj časa, da bo sneg skopnel. In bodo tako tudi zakladi, ki na nas gledajo zviška, znova dostopni. Pa vendarle znajo koga premamiti tako zelo, da enostavno ne bo mogel zdržati in se bo ponje odpravil že sedaj. Na strma bela prostranstva, v snežene grape, tja, kjer zavijajo vetrovi. Poiskati škatlico, ki je morebiti dostopna tudi ob obilici snega. Toda tisto, kar se nam lahko od daleč zdi kot pravljica, dejansko skriva vrsto pasti. Če se jih ne zavedamo in se jim ne znamo izogniti, lahko tudi smrtonosnih.
Katere nevarnosti nas čakajo v gorah pozimi? Kaj predstavlja največjo grožnjo? Poleg vremena in njegove muhavosti, o kateri smo že govorili, sta veliki nevarnosti predvsem dve. Da se začnete nenačrtovano premikati izjemno hitro ali da se premikate nekoliko počasneje, pa vseeno brez svoje volje. V prvem primeru govorimo o zdrsu, v drugem o plazu. Tako eno kot drugo je seveda nekaj, čemur se želimo in skušamo na vsak način izogniti. Da bomo to čim bolj ustrezno dosegli potrebujemo tri bistvene stvari. Izkušnje, opremo in seveda spoštovanje razmer. Pa si poglejmo danes zdrs, o plazovih pa več prav kmalu.
Do zdrsa pride na strmih, običajno trdih ali poledenelih pobočjih. Najbolje bi seveda bilo, če bi se takšnim nevarnim delom lahko ognili. Vendar to velikokrat ne gre, saj edina pot do našega cilja poteka prav preko zahtevnih pobočij. Torej jih moramo prečkati oziroma se preko njih vzpeti. Kaj za takšen podvig potrebujemo? Najprej predvsem izkušnje. Kajti tudi druga potrebščina, to je ustrezna oprema, nam ne bo nič pomagala, če je ne bomo znali uporabljati. Uporabo opreme se teoretično lahko naučimo iz vrste priročnikov, praktično pa na kakšnem od tečajev, ki jih organizira Planinska zveza Slovenije ali njena posamezna društva. Potem pa moramo njihovo uporabo vaditi, dokler nam ne pride v kri in jo bomo znali v primeru nevarnosti uporabiti bliskovito in brez razmišljanja.
Kakšno opremo za gibanje v takšnem svetu potrebujemo? Za lažje vzpone zadoščajo pohodne palice in po potrebi manjše dereze. Za resne vzpone v sredo ali visokogorju potrebujemo poleg pravih derez obvezno tudi cepin in čelado. Kaj je to in čemu služi? Dereze so pripomoček, ki ga namestimo na obuvalo in predvsem v trdem snegu ali celo ledu zagotavljajo stabilen korak in s tem praviloma preprečujejo zdrs. Cepin nam je lahko v oporo, njegov bistven pomen pa je, da nam omogoča, da se na strmem terenu v primeru, če do zdrsa pride, ustavimo. To se seveda sliši zelo enostavno. Toda temu žal ni tako.
Zgolj nekaj kratkih opozoril. Več pa kdaj drugič, mogoče na praktičnem prikazu, v okviru kakšnega dogodka. Dereze so lahko v veliko pomoč pri gibanju v strmem in trdem snegu ali celo ledu. Toda pozor. Z derezami hodimo previdno, že velikokrat se je zgodilo, da je kdo z njimi z nekaj nerodnosti poškodoval hlače ali celo svojo nogo. Neprimerno bolj nevarno je, če zaradi nerodnega koraka izgubimo ravnotežje in zdrsnemo po pobočju. Poznan je tudi primer, ko je neprimerna uporaba derez imela res hude učinke. Poroko in vse kar to potegne za sabo. Toda to je že druga zgodba.
Cepin je tisti pripomoček, ki je ob zdrsu na nevarnem pobočju naša edina možnost za preživetje. Toda zavedati se moramo, da to nikakor ni neka zračna blazina, ki se bo sprožila v trenutku nevarnosti. Cepin zahteva naše aktivno ukrepanje. In to dejansko res trenutno. Že ko padamo proti tlom moramo narediti vse, da bomo padli z obrazom proti tlom, cepin mora biti z oklom obrnjen v sneg, če hočemo, da nas bo ustavil, ga moramo dobiti pod svoj trup. Nanj moramo torej pritiskati s celo težo. Kaj pa, če pademo drugače? Na hrbet ali celo z glavo navzdol? Takrat se moramo v trenutku presukati in prekobaliti tako, da imamo cepin pod seboj. Če tega ne storimo, bo zgolj lepotni dodatek na naši poti v večnost. Videl sem že dekle, ki je drvelo po grapi navzdol, cepin pa je na njeni roki plapolal za njo. Imela je veliko srečo, zletela je čez skale in se nižje ustavila na razmehčanem snegu širokega snežišča, katerega je že obsijalo sonce.
Zavedati se je treba, da se po padcu ali zdrsu naša hitrost na strmem poledenelem pobočju bliskovito povečuje. Z vsako sekundo se tako možnost, da se varno ustavimo skokovito zmanjšuje. Upoštevajmo še nekaj pomembnega. Če zdrsnemo z derezami na nogah, moramo noge obvezno pokrčiti in jih tako držati dokler se ne ustavimo. V nasprotnem primeru nas bodo dereze, ki se bodo zapičile v sneg, katapultirale v zrak, cepina ob nenadzorovanem prekopicevanju ne bomo več uspeli dobiti pod sebe in zgodba se bo zelo hitro zaključila, lahko celo nekaj sto metrov nižje. Kaj naj torej rečemo za konec? V zahtevna pobočja se podajte samo, če imate ustrezno opremo in jo znate uporabljati. Upoštevajte razmere. In predvsem … srečno!
