Iskanje zakladov pozimi – dosegljivost

Zima prihaja. Zunaj je nekaj snegu podobnega, še malo in lahko bomo še pustili kakšen konec mase pregrešno dragih smuči na nebodisigatrebi skali. In kaj ima to opraviti z geolovom? Veliko. Če hočemo namreč v zimskem času obiskati kakšno izmed škatlic, bomo morali računati na povsem drugačne razmere, kot so poleti, ko v kratkih rokavih stečemo do bližnjega kandelabra ali se zapodimo v klopov polno grmovje. Sonce, zasnežena pobočja, iskrenje belih kristalov, nasmeh do ušes se ob muhavosti vremena zlahka spremenijo v zgolj nekaj minutah. Prehod iz pravljice v nočno moro je trenuten. Že je okoli nas mraz, tema, veter. Grozijo plazovi, zdrs, podhladitev. Iz idile preidemo v boj za življenje.

V nekaj prispevkih, ravno pravšnjih za dolge zimske večere, se bomo dotaknili tega, kako se opremimo za zimski pohod ali celo vzpon, kako ga načrtujemo in kaj, če se kaj zalomi. Hoja v gore, kjer nas prav tako čakajo zakladi, je pozimi še posebej drugačna. Ne le, da potrebujemo posebno opremo, ki nam bo omogočila vzpon in varen spust, znati jo moramo tudi uporabljati. O tem bomo nekaj napisali, če pa bo odziv pravi, tudi pripravili morebiti dogodek, kjer se bomo z opremo lahko spoznali v živo, jo preizkusili in se jo naučili uporabljati.

Toda preden se lotimo zbiranja opreme, načrtovanja poti, kondicijskih priprav, se vprašajmo nekaj. Ali bomo ob prihodu na točko nič zaklad lahko sploh našli? Kaj če je zakopan globoko pod snegom? Na to vprašanje nam najprej seveda najlažje odgovori lastnik, ki s tem, ko doda atribut “dosegljiv pozimi” pove, da je zaklad na mestu, kjer ga bomo tudi ob veliki količini snega lahko našli. Gre torej za zaklad, ki se lahko nahaja nekje pod streho, naravno ali umetno, ali pa je tako ali drugače pritrjen nekje nad običajno višino snežne odeje.

Na drugi strani atribut “nedosegljiv pozimi” pomeni, da bomo škatlico ob zimskih razmerah težko dosegli. Razlog bo največkrat v tem, da je škatlica zakopana pod debelo plastjo snega ali celo ledu. Ni rečeno, da nam tak zaklad ne bo uspelo najti in izbrskati na plano. Toda to bo, predvsem ob nekoliko netočnih koordinatah ali muhavosti našega satelitskega sprejemnika težko delo. Sam sem škatlico že previdno izklesal iz ledu in tudi izkopal izpod metra in več globokega snega. Po drugi strani pa sem se v zaklad na Mojstrovki uspel vpisati šele ob tretjem zimskem obisku. Prvič je bil pod snegom, brskanje za pravo skalo je bilo neuspešno. Drugič je bil globoko pod ledom. Šele v tretje je bil vršni del gore kopen, zaklad pa dostopen brez težav. Zaklad na Viševniku sem že iskal, toda snega je bilo enostavno preveč, tistega na Dovški babi sem našel ob poletnem obisku. Pozimi tam ne bi imel prav nobenih možnosti za najdbo. Zaklad na Hruškem vrhu sem našel celo kot prvi, sredi zime, saj je na mestu, ki to (načeloma) omogoča.

In tu smo pri še enem pomenu atributa “nedosegljiv pozimi”. Ta namreč lahko pomeni tudi, da je že dostop do zaklada v zimskem času za povprečnega geolovca lahko (pre)težaven. Vzpon na Malo Mojstrovko, 2332 metra visoko goro v Julijski Alpah za izkušenega gornika z ustrezno opremo in ob ugodnih razmerah ni težaven. V primeru novo zapadlega snega in velike nevarnosti plazov, se seveda razmere močno spremenijo in poskus vzpona bi bilo izzivanje usode in igranje z življenjem. Tudi ob hoji pozimi velja, da je treba že samo pot načrtovati z glavo, predvsem pa jo uporabljati tudi na sami poti.

In kaj če omenjenega atributa ni? Kako potem vemo ali je zaklad pozimi dosegljiv ali ne? Kje izbrskamo ta podatek? Kako se izogniti razočaranju, ko bomo po dolgem pohodu skozi zimsko naravo ugotovili, da do zaklada ne moremo priti? Za to je vrsta možnosti. Najprej poglejmo preostale atribute. Če sta dodana atributa, da je zaklad dosegljiv s smučmi ali motornimi sanmi, verjetno težav ne bo. Če gre za starejši zaklad, lahko pogledamo zgodovino vpisov in predvsem časovno obdobje v katerem je do njih prišlo. Tudi sama vsebina zapisov je pomembna, saj nam velikokrat razkrije kakšne so bile razmere na poti do zaklada in kakšno samo iskanje. Tudi zato je pomembno, da vedno ob vpisu napišemo kaj več kot zgolj HZZ. Če so dodane fotografije še toliko bolje. Veliko nam lahko pove namig, pomaga pa tudi spoiler slika, če je na voljo. Če bo namig “štor” ali “ob koreninah drevesa” pričakujmo ob visoki snežni odeji težave pri iskanju. Ko vidimo, da je zaklad na dveh metrih ali je namig “ptičja hiška” težav verjetno ne bo.

Seveda obstaja še možnost, da se osebno obrnemo na geolovca, ki je zaklad že našel. Če ga ne poznamo in nimamo njegove telefonske številke, ga lahko za pomoč poprosimo preko GC profila oziroma možnosti pošiljanja sporočil, ki je sedaj tam na voljo. Ali pa se obrnemo kar neposredno na lastnika. Prepričan sem, da nam bo z veseljem pomagal pri odgovoru na vprašanje o smiselnosti zimskega pohoda do zaklada in njegovega iskanja. In ko omenjam lastnika, še nekaj. Ob iskanju in najdbi zaklada pozimi je treba vedeti, da so sledi, ki jih puščamo za seboj neprimerno bolj zgovorne kot takrat, ko snega ni. Zato skušajmo pred odhodom okolico zaklada narediti čim bolj podobno tistemu, kar smo našli ob našem prihodu.