Jezični kotiček – Geokeš…-kaj?

Kešek, keškanje, keškar? Keš? Ja, vsi bi to, keš! A ne. Iskalci skritih zakladov – škatlic, ki naj bi nas po enem najpomembnejših pravil igre pripeljale do resničnih zakladov, vemo, da keš v življenju ni glavna stvar. Vemo, da brez njega ne gre, a tudi, kako ga uporabiti tako, da se bomo prikopali do resničnih zakladov. Recimo teh, ki nam jih razkriva raznolika, po vsem svetu razširjena igra – kako že – geocaching. Angleško ime in, jasno, angleški naziv spletne strani marsikomu na začetku nalomita jezik ali pa vsaj spodbudita spominske celice k miganju.

In tako kot je raznolika igra, je raznoliko tudi izrazje, s katerim se poigravajo igralci.  Nekateri se o njem tudi bolj ali manj zavzeto sprašujejo, tipično takrat, ko se z igro srečajo še kot bunklji ali pa iščejo svojih prvih dvajset zakladov v bližini doma. Potem pa se na nekaj navadijo. Pa vendar vsake toliko vznikne val, ko si začne več ljudi zastavljati podobna vprašanja. Je neko poimenovanje ustrezno? Morda ne bi samo prenašali neposredno iz angleščine … Pa ljudje so se na nekaj delno ustreznega že tako navadili in besedo uporabljajo, da bi bilo res nasilje nad navado, če bi se začeli iti jezikovni eksorcizem. Tega ne želimo.

Dejstvo je, da se jezikovne navade ves čas spreminjajo, tako kot v igro ves čas vstopajo novi ljudje, tako kot skoraj kot gobe po dežju vznikajo novi zakladi, odvisno pač od tega, kje kak (novopečeni) navdušenec živi in kakšne ideje ima glede svojega prispevka k igri. In prispevek k igri – postavitev novega zaklada, podelitev svoje izkušnje z drugimi, denimo – naj bi bil kvaliteten, mar ne? Saj za tiste, ki  želijo dosegati kvaliteto, obstajajo standardi. Ne »krneki«, torej nekaj pogojno užitnega ali pišmevuhovskega. Proti temu se pri nas nekateri tudi aktivno upirajo na originalen način (Krneki #1, Krneki #2) – če koga to zanima bolj kot tale krneki uvod, naj preskoči na stran Krneki in naj si neha beliti glavo z razpredanjem o izrazju.

Igra je torej v Sloveniji prisotna od leta 2001 , ko je igralec (bolj ali manj) iz tujine postavil prvi slovenski zaklad. Prvi (pravi) slovenski geolovec se je registriral leto potem in takrat vpisal tudi svojo prvo najdbo. Prvi zaklad, ki ga je postavil naše gore list, je bil objavljen leta 2003. Zakaj vse te številke v sicer jezičnem prispevku? Zato, da pridobimo časovno perspektivo pri naslednjem: še leta 2009 poimenovanja pri marsikaterem pojavu v naši hudomušni igri niso bila tako nedvoumna, kot se zdijo danes. Če so takrat sandiv, 5r in sonček na forumu ravno ugotavljali, da je geokovanec kar dober izraz za geocoin, pa je bil travel bug precej trši oreh. Danes lahko hitro in brez posebnih raziskav kot igralci ugotovimo, da se nam pomanjševalnica sledljivček zdi dovolj uporabna in povedna, da jo tudi redno in spontano uporabljamo. Ne vem, kdo je začel s sledljivčkom, se je pa izraz uspešno prijel.

Vendar ne gre vedno tako gladko. To je bil tudi razlog za ustanovitev jezičnega kotička v okviru Slovenskega geocaching kluba. Zakaj geocaching v nazivu društva? To bo treba vprašati ustanovitelje kluba – mene raje ne, saj sem se mu pridružila nekega prvega aprila. J

Okrog imena igre in ene ključnih besed, namreč te za iskalce in iskalke skritih zakladov, se še zdaj, po desetih letih, krešejo iskre, vnemajo se vroče debate, in, ojoj, celo prave male vojne.

Čemu je torej namenjen novo ustanovljeni jezični kotiček? Zanesljivo ne vojnam. Debatam? Ja. Iskram? Nujno. Vsekakor je kotiček namenjen temu, da lahko že s preprostim glasom za ali proti, brez utemeljevanja ali z njim, svetu sporočite svoje mnenje o izrazih, ki se v slovenščini uporabljajo ali pa bi se morda lahko v prihodnje uporabljali v komuniciranju o igri, torej v opisih, dnevnikih, (javnih) prispevkih in, nenazadnje, v pogovoru ob priljubljeni idejotvorni pijači.

Na strani bo tako z vašo pomočjo nastalo aktualizirano »zbirališče« besed o prikupnem skrivanju zakladov, ali, če hočete, pravi mali repozitorij. Naslednjič pa od besed k igri!