Kjer tišina šepeta: Baba in njeni zobje

Vrh Babjega zobu je poimenovan po značilni in izpostavljeni škrbini, ki izzivalno štrli od prepadne stene nad vasjo Kupljenik na severnem robu Jelovice. To je eden od najbolj opaznih vrhov v masivni planoti Jelovice, saj je s svojo značilno obliko viden tako iz gora, ki obkrožajo Bohinj, kot s pobočij Karavank ter Blejsko Radovljiške kotline.

Kupljenik

In kako je ta zob prišel na pobočja Jelovice? O tem obstaja več zgodb, samo od nas pa je odvisno, kateri bomo verjeli. Prva pravi, da nekoč v temni jami močan je velikan živel, vse noči je tulil, ker zob ga je bolel. Sem v jamo se odpravil, izpulil sem mu zob, ta bil tako velik je, da padel mi je iz rok. Glej jo smolo tako, se zob skotalil je, ustavil na robu Jelovice. Zato še danes od blizu in daleč naokrog ljudje poznajo res nenavaden na robu Jelovice, ta Babji zob.

Gams in zaklad

Druga zgodba pove, da je bilo globoko pod zemljo v bližini Dovške vasi nekoč Zlato jezero. V njem je, poleg zlata, živel strašni zmaj s sedmimi glavami. Nekega dne ga je začel boleti zob, zato je odlomastil v Borovlje k velikanu Robavsu, ki je slovel kot ranocelnik velikanov, zmajev in divjih mož. Robavs je pomagal zmaju, ki je trpel neznosne bolečine. Izpulil mu je črvivi zob, ki se je nato zakotalil v dolino in se tam postavil pokonci. Zmaj si je oddahnil, za zob pa se niti zmaj niti velikan nista zmenila. Zmaj je velikana v zahvalo za pomoč povabil k sebi v goste na pojedino. Zmajev zob, ki se je odkotalil v dolino pa še danes stoji tam, na obronku Jelovice, a se imenuje Babji zob, ne pa Zmajev zob, kot bi se moral imenovati zaradi svojega lastnika.

Blejski otok

Tretja zgodba bo morebiti še najbolj točna, saj babji zob že ne more biti zmajev. Stari ljudje pravijo, da je na Jelovški planoti živela stara baba. Nekateri so celo trdili, da je že imela več kot stopetdeset let, da je bila čarovnica, ki se je skrivala tam, češ drugače jo bi pogubili na grmadi. Baba je nabirala zelišča, s čarovništvom in napitki se je ukvarjala ter v dolino pošiljala svoje uroke . V dolini so se babe vsi bali, saj kadar je uroke pošiljala, nihče od kmetov ni upal na njivo ali gozd, ker tam še danes hudičeva ježa preži, ki marsikaterega kmeta lahko zaradi njenih urokov takoj pogubi. Ko pa je bila baba že stara ni več tako dobro nabirala zelišča, saj počasi že prihajal njen je čas. Nihče pa vedel ni koliko je stara, saj krepko čez sto jih je že nabrala. Nekega dne pa, ko baba ni dovolj zelišča nabrala, preko roba planote z jezo uroke je metala in glej: babi stari spodrsne na planoti tej. In ko tako omahne v globine prostrane od koder slišati je bilo še vedno njene uroke stare. In iz odmeva gora slišati urok bilo je celo v dolino: Jelovica ti ne boš več strma kot prej, takoj škrbino naredi na mesti tej. In od takrat se vedno na koncu Jelovice, ki se zaključuje proti Bohinjski Beli vidi velik Babji zob, katerega že več sto let iz roda v rod vsi tako imenujejo. In v bližini še danes koča stoji, kjer lastnikov se zvrstilo že več je kot tri.

Bohinjska Bela

Kakorkoli. Danes Babji zob ni kar tako in nanj se lahko podamo ne zgolj zato, da predihamo pljuča in se naužijemo lepih razgledov tja do Bleda in Karavank nad njim, temveč tudi zato, ker je prav na vrhu skrit lep zaklad. Ki ga je že obiskalo nekaj geolovcev, še več jih  zagotovo še pride. Le ob iskanju škatlice je treba biti res previden, saj je skrita na izpostavljenem mestu, kjer bi se padec lahko končal samo na en način. Ali, kot sem že zapisal: “Je pa končno mesto res takšno, da sem gamska stalno opozarjal, da naj stopi malo bližje, pa je bil v resni nevarnosti, da odleti v praznino za trenutek samo njegov nahrbtnik. Seveda sva se nekoliko tudi razburjala, saj je pravi zob, kot ga opazuješ že iz ceste, ko se približuješ Bledu, nekje spodaj in je torej tole bolj čelo babe. Ali vsaj vrh nad njenim zobom. Še bolj zbegana pa sva bila, ko sva kup zob našla na poti nazaj. He, he. Tej babi je protezo odneslo res daleč. Trije Čekani jih je poimenoval Gamsek po nekoliko bolj znanem hribu v Italiji. Razgledi pa … vsaj za enega favoritka, če ne dva. Hvala Lars za še eno pustolovščino. Je bilo super.”

Tre čekani