Kjer tišina šepeta: Jezera na Pivškem

Včasih jo je preveč. Mezi v zraku, bela koprena se ovija okoli dreves, plazi čez suhe jesenske trave, kadi preko nagrobnikov preteklega časa, duh obvisi nad vodami. Ne moreš uiti, nimaš kam, povsod je, zažre se vate. Nepredirna vlada ravnicam, napolni doline, sega proti vrhovom. Tako nekako sem zapisal … in prav tako je tudi bilo. Tam na Pivškem, kjer je voda doma. Kjer so jezera, včasih jih je več, včasih manj, tudi izginejo menda. In so res dober namig. Za izlet ali dva, lahko tudi tri. Če imamo čas in veselje, da zaidemo v lepe kraje. K novim doživetjem. In številnim škatlicam. Vsako jezero jo ima.

Izvir Pivke

Grad Kalec

Privid

In tisti, ki pride, ne odide hladen. Ga prevzame. Navduši. Saj lahko sede in posluša. Sebe. In druge. Ki so z njim. Tako kot L.G.3 recimo … “Preživela sem čudovit vikend na Krasu Niti slabo vreme, rahel dež ni bil ovira pri iskanju keškov. Na koncu dneva je v čevlje prišlo že veliko vode, tako da je veselo čmokalo. Še dobro, da smo imeli v sobi radiator in smo jih do jutra lahko posušil, tako da sem del nedelje iskala v suhih čevljih. Po nekaj keških, pa se je čmokanje ponovilo . Našla sem vse keške v seriji Presihajoča jezera na Pivškem in še nekaj ostalih, ki so bila v okolici.” Ali pa kompaski … “Po Pivških jezerih smo se z ekipo Emahana potepali že januarja, pa nalogo opravili le na pol. No, danes ni bilo bistveno bolje – poiskali smo manj kot polovico od preostale polovice jezerc in zakladkov, preden nas je dokončno povsem namočil popoldanski dež Bo treba priti še tretjič… Iz okolice gradu Kalc smo z dežja pobegnili še preden smo začeli iskati zakladke. Kazalo je, da je južno bolj jasno in suho. V Šembijah se je izkazalo, da nas je dež že dohitel… No, če smo že tu, vseeno poiščimo vsaj en zakladek… Jezero ni imelo vode, mi pa smo bili kljub temu iz trenutka v trenutek bolj mokri O,K., pa dovolj za danes!”

Ko je ceste konec …

Šembijsko jezero

Otoček

Srečanja so včasih res nenavadna. Takšna in drugačna. Kot lepo povedo Bučarji: “Na poti k zakladu smo v ogradi videli tri oslicke in eden izmed njih je moral priti na svet prav pred kratkim, saj je bil še cisto majcen in nebogljen! Pot nas je mimo oslickov vodila preko travnikov po lepi pešceni poti, lepo in desno pa so se razprostirali pomirjujoce zeleni pogledi. Vedeli smo, da se je gotovo našel kdo, ki se je odlocil užiti izboljšanje vremena v cudoviti naravi okoli presihajocih jezer. A dosedanja belina dnevnikov nas je uspavala, da smo bili kljub temu ob odprtju zaklada preseneceni! BojanK ga je že našel! Hitro ga poklicemo, a njegov telefon nima signala. No, zagotovo se bomo nekje našli. Skoraj hkrati pa nas tukaj ujame tudi telefonski klic Žana, ki se je serije lotil z zacetka. Toliko s FTFji torej za danes. Upali smo samo, da ujamemo kje Bojana in Majdo, da bi kakšnega izmed preostalih zakladkov poiskali še skupaj. Geocacherska družba je skoraj vedno vec kot samo dobrodošla! Od zadnjega zakladka smo jo kar pocez mahnili še k predzadnjemu in malo pred njim srecali – Bojana in Majdo! ”

Malo Zagorsko jezero

Križ

Drevored