Prvi slovenski zakladi posamezne vrste

V enem zadnjih zapisov na uradnem Geocaching blogu smo lahko prebrali, kateri zakladi so bili prvi postavljeni zakladi posamezne vrste na svetu. Z nekaj telovadbe po statističnem geolovskem paradižu Project GC se da hitro izbrskati ustrezne podatke tudi za Slovenijo. Pogovori s starostami slovenskega geolova pa naplavijo še kakšen manj znan, a zanimiv podatek.

Tradicionalni zaklad

Prvi tradicionalni zaklad je bil hkrati tudi prvi postavljen zaklad pri nas. S povednim imenom Prvi Geocache v Sloveniji ga je 29. junija 2001 postavila ameriško-slovenska ekipa z neizgovorljivim imenom Team Humuhumunukunukuapuaa. Za tiste, ki ste preleni, da bi vzdevek prilepili v Google: dolga beseda je havajsko ime za vrsto balestre, ribe s koralnih grebenov. In tudi izgovarjavo se je mogoče naučiti. Najditelji danes pogosto pohvalijo lokacijo, ki pa ni izvirna.

Prvi zaklad v Sloveniji je bil skrit na Strunjanskem klifu

Prva lokacija zaklada, mi je povedal Sonček, ki se je pred desetletjem neuspešno trudil navezati stike z lastnikom (in je o zakladu pisal v svojem blogu), je bila na Strunjanskem klifu. Blizu mesta, kjer je danes zaklad Tribute cache: PRVI GEOCACHE V SLOVENIJI. Prvi slovenski zaklad je julija 2006 izginil in je bil čez nekaj mesecev arhiviran. Ko se je slabi dve leti kasneje lastnik odločil, da ga obnovi, ga ni bilo več mogoče obnoviti na prvotni lokaciji, saj jo je že zasedal nov zaklad, postavljen prav v spomin na prvi slovenski zaklad. Novo lokacijo je našel v Seči. Ja, v tistih časih se je dalo zaklad prestaviti tudi za 4 km… Zanimivo, da so še danes aktivni tako prvi kot drugi in tretji slovenski zaklad. Marsikaj o prvih geolovskih letih pri nas je še mogoče prebrati v blogu Geo Slovenija ekipe Sonček.

Večstopenjski zaklad

Prvi večstopenjski zaklad v Sloveniji je bil danes že arhivirani zaklad The Morbegnakaserne 2533m 1st Alpine Cache by Jever. Na atraktivni lokaciji v bližini porušene italijanske vojaške postojanke Morbegna, dobro znane vsem, ki so se kdaj povzpeli na Triglav z zahodne strani (ali sestopili v tej smeri). Postavljen je bil 29. julija 2002 in je zdržal med aktivnimi do 13. maja 2012, ko ga je lastnik, jezen na ves svet in še posebej na geolovce, arhiviral. Prav mogoče je, da je vsebnik še danes na svojem mestu. Bo šel kdo pogledat?

Zaklad z uganko

Prvi slovenski zaklad z uganko je Mercury Mystery. V Idriji ga je 7. decembra 2003 postavil marep, eden od slovenskih geolovcev z najdaljšim stažem. Gre za uganko, ki je seveda povezana z največjo idrijsko znamenitostjo, rudnikom živega srebra. V nekaj več kot 13 letih ga je našlo le 36 ekip, lastnik pa kljub temu lepo skrbi zanj, saj je zadnji zapis v dnevniku prav njegov zapis o vzdrževalnem obisku. Idrija ima nasploh neko nenavadno privlačnost za geolovce, saj je blizu tudi izhodiščna točka stotega slovenskega zaklada.

Webcam zaklad

Blizu Idrije je tudi prvi in edini slovenski webcam zaklad Zala, katerega lastnik je prav tako marep. Gre seveda za cestno kamero v lasnici na cesti Godovič-Idrija, ki jo je marep izkoristil v geolovske namene 6. novembra 2004. To je tudi edini zaklad opuščene vrste, ki je bil kdaj postavljen pri nas, saj virtualnega zaklada in obratnega (locationless) zaklada na naših tleh nikoli nismo imeli. Prvi predstavniki opisanih štirih vrst zakladov so tudi edini resnični starostniki med prvimi. Prvopostavljeni zakladi drugih vrst so precej mlajši.

Kdo ve, ali se nadzorniki kdaj čudijo našemu početju?

EarthCache zaklad

Pravzaprav je nenavadno, da smo prvi EarthCache oziroma zemeljski zaklad dobili šele leta 2009. In to ne enega, ampak kar enajst. V bistvu deset, saj je šlo pri enem za podvojeno objavo in je bil takoj arhiviran. Kot se spodobi, je bil prvi zaklad te vrste prav najbolj znana slovenska geološka znamenitost, Postojnska jama. Geolovec G-Duda iz Nemčije ga je postavil 8. aprila 2009 (no, kot je lepo napisal avtor skoraj polovice slovenskih EarthCache zakladov, ga je postavila Zemlja sama). Lokaciji primerno je še danes med najbolj obiskanimi in največkrat všečkanimi slovenskimi zakladi.

Hibridni letterbox

Prvi hibridni letterbox zaklad v Sloveniji je bil postavljen šele 26. junija 2010. Gre za zaklad Gomile na pol poti med Medvodami in Škofjo Loko. Ekipa Poizon je tako omogočila najdbo te vrste zaklada tudi na domačih tleh. V zadnjih letih je malo obiskan, glede na zadnje zapise je morda celo izginil.

Wherigo

O prvem slovenskem Wherigo zakladu ni nobenega dvoma: to je zaklad Plecnik XXI – 1st Wherigo in Slovenia v Kamniku. Delo ekipe Geobunkelj.si, ki nas popelje na lov za Plečnikovo zapuščino po Kamniku, se je v geolovskem vesolju pojavilo 23. decembra 2011. V letu 2016 je dočakal le štiri obiskovalce, pa bi si jih zaslužil še kaj več. Novinci, kar vzemite pot pod noge.

Prvi geolovski dogodek, ki ga je organizirala slovenska ekipa, je bil dobro obiskan.

Geolovski dogodek

Prvi geolovski dogodek na slovenskih tleh se je zgodil 26. novembra 2010 v, če je verjeti opisu, restavraciji Stara Mačka na Krojaški ulici v Ljubljani. Pod imenom Have a little chit-chat sta ga med obiskom naše prestolnice organizirala nemška geolovca redgecco. Udeležba je bila skromna, poleg organizatorjev še dva slovenska geolovca in en geolovec iz ZDA. Le dva tedna kasneje pa se je na dogodku ekipe poizon Izmenjava TB & GC / TB & GC exchange zbralo kar 26 ekip. Dogodek, ki je danes dogodek z najdaljšo tradicijo pri nas, je bil tako prvi, ki so ga organizirali domači geolovci.

Cache In Trash Out (CITO) dogodek

Prvi slovenski CITO dogodek je organizirala ekipa Geobunkelj.si 17. aprila 2010. Pravzaprav je šlo za vabilo geolovcem, da se priključijo vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo 2010 in ne za zbor geolovcev na določenem kraju ob določenem času. Na različnih koncih Slovenije se ga je udeležilo 37 ekip, iz objavljenih fotografij pa je očitno, da so opravile koristno delo. Na podoben način so bili organizirani tudi CITO dogodki ob Dnevu Zemlje v naslednjih letih. Prvi CITO dogodek pri nas s skupinsko udeležbo geolovcev, Škofja Loka CITO, pa sta marca 2015 organizirala Gamsek in Tigi67 v Škofji Loki.