Ko GPS zamenjamo z Geigerjevim števcem

3 komentarji

  1. NiSEM pravi:

    Uf, članek da te kap. Sicer pa, če veš kam se podajaš, to ni problem.
    Sam sem toliko starejši, da se še spomnim tega dogodka. Bilo je dan pred kresovanjem, verjetno torej 29. aprila. Takrat sem obiskoval OŠ in smo se kot kratkohlačniki naganjali po igrišču in okoli kresa. Pripravljalo se je slabo vreme in vsi so se pobrali domov, samo mi ne. Seveda nas je zalilo kot iz škafa in v tistem dežju smo se odpeketali domov. Domov sem prišel premočen do kože, brez suhe krpice na sebi. Šele nekaj dni kasneje smo izvedeli za nesrečo v Černobilu in ugotovili, da me je takrat (verjetno) premočil radioaktivni dež. Mogoče pa sem zato tako velik zrastel.

  2. bucar pravi:

    Prvo novico o nesreči je pri nas objavil radio 29. aprila zjutraj. Tistega dne v Sloveniji še ni bilo zaznati povišanega sevanja, naslednji dan, 30., pa že.

    Takole nekako je šlo (od 2. minute dalje na videu): https://www.irsn.fr/EN/publications/thematic-safety/chernobyl/Pages/The-Chernobyl-Plume.aspx

    Tisti dež ti je pa očitno samo koristil. 😀

  3. Ostrorogi4 pravi:

    Trikrat izjemno –izjemno žalostno, izjemno zanimivo in izjemno nenavaden kraj za geolov. Ups, štirikrat –izjemno izčrpno in dobro napisano.

Dodaj odgovor