Kode GC in nekaj statistike

V enem izmed prejšnjih prispevkov smo si pogledali logiko kod GC, ki so enakovredne zaporednim registrskim številkam zakladov. Danes bomo skušali iz številk razbrati še kako zanimivost.

Vsaki zahtevi za nov opis zaklada se dodeli naslednja unikatna številka. Ker pa se vsi začeti opisi ne končajo z objavo, je porabljenih številk precej več kot objavljenih zakladov. Zanimivo je proučiti, kako se registrske številke porabljajo s časom. Poglejmo si vse zaklade, ki so bili objavljeni v Sloveniji (tudi tiste, ki so danes že v arhivu). Narišimo graf, kjer na vodoravno os napišemo datum postavitve (to je datum, ki ga določi lastnik zaklada), na navpično pa registrsko številko zaklada. Vsak zaklad predstavlja ena točka v tem grafu. Ker se številke črpajo iz skupnega bazena, bi bila krivulja za druge države enaka, le gostota točk na njej bi bila drugačna, zato naše ugotovitve veljajo za cel svet.

Naraščanje registrskih številk zakladov s časom. Vsaka točka je en slovenski zaklad. Na levi osi so registrske številke, na spodnji pa datum postavitve zaklada, kot ga je napisal lastnik.

Prvo nas zbode v oči eksponentna rast porabljenih številk do leta 2012, po tem letu pa trend narašča precej linearno. Torej se je v svetovnem merilu hitrost porabljanja kod stabilizirala in ne narašča več. Mar to pomeni, da se igra ne širi več? Ali smo dosegli ravnovesje med parametri, ki hitrost skrivanja povečujejo (v glavnem naraščajočim številom igralcev, ki skrivajo, dostopnost in trend poceni petlingov) in tistimi, ki hitrost zmanjšujejo (zasičenje prostora in zanimivih lokacij)? Težko je dati dober odgovor (če imate svoje mnenje ali idejo, kar pogumno zapišite spodaj komentar). Za ilustracijo situacije v Sloveniji si narišimo, kako se je z leti spreminjalo število objavljenih slovenskih zakladov na mesec. Opazimo značilne vrhove, ki ustrezajo dogodkom z objavljenimi power-traili, a zglajeno povprečje v resnici ne kaže na rast objavljanja novih zakladov po letu 2012. Pred tem pa lahko tudi pri nas opazimo močan vzpon.

Objavljanje novih zakladov v Sloveniji, združeno po mesecih. Gladka krivulja je zglajeno povprečje.

Odčitavanje hitrosti porabljanja kod GC.

Povprečno hitrost porabljanja kod GC v zadnjih štirih letih lahko dobimo iz premice, s katero opišemo točke na grafu (slika desno) in za zadnja štiri (!) leta znaša 1890 porabljenih kod GC na dan! Toliko novih opisov uporabniki začnejo vsak dan, torej več kot enega na minuto. Na leto to znese okoli 690000 porabljenih kod. Project-gc za 2014 na svetovni ravni poroča 563076 objavljenih zakladov. Iz tega lahko ocenimo, da je trenutni izplen okoli 80%, torej cca. 20% začetih opisov izgine v elektronska nebesa in ni nikoli objavljenih. Se vam zdi to veliko? Osebno priznamo, da je kar nekaj že pripravljenih opisov zakladov izpuhtelo ob avtomatskem čiščenju, ker so predolgo čakali na postavitev škatlice (in objave).

Vrnimo se k prvi sliki, rasti registrskih številk s časom. Opazimo, da večina točk leži na krivulji, nekaj zakladov pa precej odstopa in leži nad ali pod krivuljo. Razmislimo, kaj to pomeni. Zakladi NAD krivuljo imajo za tisti trenutek previsoko registrsko številko. Ker si kod GC ne moremo izposoditi iz prihodnosti, to pomeni, da je bil njihov opis začet precej po datumu, ko je bil zaklad že skrit. Na spodnji sliki so to zakladi, ki so v rdečem krogu. To so zakladi s kodami GC2GANC, GC20XQ3 in GC119MW, ki so jih postavili madžarski geolovci in so bili najprej vpisani samo v madžarskem geolovskem sistemu, šele kasneje so jih za nazaj vpisali na stran geocaching.com. Podobno točke POD krivuljo predstavljajo zaklade, ki imajo za tisti čas stare registrske številke, to so tisti, pri katerih je minilo zelo dolgo časa med začetkom pisanja opisa in objavo. Na sliki so obkroženi z zelenim likom, naštejmo nekatere: GC1HT8Q, GC2XYN1, GC3BMC5 in GC4DJWB.

Pri zakladih, ki ležijo izven krivulje, je minilo precej časa med začetkom pisanja opisa in dejansko postavitvijo. Rdeče obkroženi zakladi so bili postavljeni precej pred začetkom pisanja opisa, z zeleno pa precej kasneje.

Še nekaj struktur lahko opazimo na sliki: pikice v navpični liniji pod krivuljo predstavljajo zaklade, kjer je avtor opise ustvarjal postopoma, datum skritja na terenu pa je za vse enak. Taka je recimo serija evropske pešpoti z dne 24. septembra 2012: prvi zaklad ima podobno kodo GC, kot jo imajo zakladi objavljeni 10 mesecev prej. Tako lahko rekonstruiramo, kako je avtor te serije postopoma dodajal opise in gradil segmente. Drug primer so vzorci, ki tvorijo horizontalne črte – ti predstavljajo primere, kjer so avtorji hkrati odprli več opisov, potem pa posamezne zaklade postopoma skrivali.

Serija evropske pešpoti. Zakladi so označeni kot skriti hkrati, vendar je njihova priprava vzela veliko časa in so opisi nastajali postopoma.

V prejšnjem prispevku smo mimogrede navrgli vprašanje, kdaj bo zmanjkalo sedemčrkovnih kod. Sedaj znamo narediti projekcijo, seveda ob predpostavki, da se trend zadnjih let ne bo spreminjal: če so trenutne kode okoli GC64H00 (št. 5265507) nas do GCZZZZZ (28218030) loči še 22952523 številk in pri trenutni porabi 1890 številk na dan to zadostuje za 12144 dni oz. za dobrih 33 let.

Kar pogumno, torej. Kod je dovolj.