Kraška trilogija: Rakov Škocjan

Odločitev je padla v petek: greva na nedeljski izlet na Kras. Jutranje vstajanje vsaj meni ne leži najbolj. Mislim, no, fajn je, če se zjutraj leži, ker mi to leži. Od doma sva štartala precej pozno in glede na turistični potovalni vikend potovala do Ljubljane z normalno hitrostjo. Na prvi štau sva naletela na ljubljanski obvoznici, kjer se srečata južna in severna cesta. Po kakšnih 10 minutah zeloooo počasne vožnje, je celo Google predlagal alternativno hitrejšo pot, vzporedno z avtocesto. Se je pa izkazalo, da izbira ni bila dobra, ker se je avtocesta hitro odprla, stranska cesta pa prometa ni požirala in smo spet stali. Kaj češ, napačna izbira.

Prvi cilj današnjega obiska je bil Rakov Škocjan. Tam imamo namreč postavljen naš zakladek GCJWTJ Rakov Škocjan, ki pa ga še nikoli NiSEM našel. Le kako je to mogoče? To je eden izmed starejših zakladkov, postavljen leta 2004. Posvojil sem ga od uporabnika Ramonsn, a vzdrževanje zadnjih par let ni bilo potrebno. A enkrat vsake kvatre je potrebno pogledati, kaj se dogaja na lokaciji. Doma žal ni bilo časa, da bi se pripravil in vse prebral, zato je bilo to iskanje na horuk. Na lokaciji sva bila prvič in začetno točko sva našla hitro. Vedel sem, da se moram spustiti v udornico in da je tam nekje, a ko sva prišla do malega naravnega mostu, so naju prevzele vse druge lepote narave. Ogled, slikanje.

“Glej tam ene ludeke doli. Kaj morava tja dol?”.

Kje pa se gre dol, sem se spraševal. Označeno ni nič, greš pač tam, kamor gre čreda. Resnici na ljubo, iz tiste točke je to edina pot navzdol. Strmo, preko podrtega drevesa in potem takoj dol do reke.

Krasen pogled v temo na desni in neki prehod na levi. Hm, no, ni prehoda, po vodi pa že ne bom hodil. Nakar vidim, da en pes ponikne skozi luknjo na drugo stran. Ajde, greva pogledat.

Seveda prideva do druge udrtine z lepim malim mostičkom, kjer je baje včasih stal mlin, ki pa so ga povodnji odnesle. Ejga, prebral sem Vanetov opis geo zakladka, zato to vem! Razgledava se okoli, malo poslikava in … to je to.

Tam je še v bistvu ena luknja nekam naprej, a pot ob desni strani se konča po nekaj metrih, vsaj tako se vidi od daleč. “Kam češ rinit tja!”, pravi Simona.

Pač rinem, tako kot sem navajen. Pridem do konca poti in se sprehodim po kamnih dalje. Pravzaprav ugotovim, da je neke vrste potka in pridem …  v tretjo udrtino, tisto pod malim naravnim mostom. Čudovit pogled navzgor! Fotkanje. Občudovanje! Res je lepo. A zdaj smo pa tam, kjer smo videli prej tiste male ljudi od zgoraj navzdol?

Razgledava se še malo naokoli, pogledava do konca doline, tam kjer izvira reka in se začnejo Zelške jame, a dostopa od tam naprej v notranjost ni. Vsaj po suhem ne.

Vrneva se v drugo udornico, tisto z malim mostom. Zgleda kot neka pot navzgor, kamor se zaženem in pridem do pravega vhoda v Zelške jame. Ki pa je zaprt. Verjetno tukaj prideš v notranjost vse tja do reke Rak in še kam naprej.

Vrneva se v prvo udornico. Kam me vleče? Čez reko. Jaz prečkam reko, Simoni pa rečem, da naj počaka gori in poišče ta naš zakladek. Ejga, kaj res???

Še dobro, da sem imel planinske čevlje in s pomočjo palice – prečim reko. In jo mahnem naprej v temo. A v daljavi vidim dve majčkeni lučki. Tam sta bila že 2 “čeha”. Raziskovala sta polico, na katero pa dostop ni bil možen. Zakaj? Ker je pod polico čakal pes, katerega oči so se v temi svetile kot oči zmaja. NiSEM upal naprej, zato sem kar zakorakal v vodo, še malo naprej v neznano. A čeha sta zgleda prišla okoli kapnika na drugo stran in tako sem spet zagledal njune lučke. Ma no, okoli riti v žep. To je to, sem sklenil in se počasi vrnil.

Zapodim se po hribu navzgor. Spodaj je bilo prijetnih 25°C, z vsakim korakom navzgor pa kakšna stopinja več, vse tja do peklenskih 32°C. Simona je med tem lepo prebrala opis, za katerega jaz doma NiSEM imel časa in prijazno ugotovila: “Zakladek se nahaja spodaj, tam kjer sva bila!”. Ne me kakat, ne grem še enkrat dol. Zakaj se NiSEM prej pripravil in vse prebral. Kaj res??? Ejga? Časovno nama je “kuzla že v rit skakala”, ker sva bila ob 14.00 uri namenjena že naprej na naslednji ogled. In tako je zakladek po 19 letih ostal brez vzdrževanja. Spet. Presneto. Spet! Uspelo mi je rešiti vsaj Vanetov zemeljski zaklad GC2QAXQ River with seven names – RAK – Rakov Škocjan. Za GC5T99E Rakove zagonetke pa je tudi žal zmanjkalo časa. In tako sva se odpeljala naprej proti …