Maroko 2016/1. del
Praznik, 27. april, dela prost dan, jaz pa doma. Zunaj 3°C, sneži, kam se naj le dam v tem vremenu. Bom pa sedel za računalnik in izpolnil svoj dolg…
Konec meseca februarja sem se podal na eno mesečno avanturo, katera me je popeljala v jugovzhodni del Maroka. Kaj vse sem tam delal, bolje da ne povem. Celotno traso sem prevozil za volanom kamiona, verjemite, prav zanimiva izkušnja. Kolikor mi pa je začrtana trasa omogočala, sem seveda tudi poiskal kakšen skrit zaklad. Teh ravno ni v izobilju, trenutno imajo v celem Maroku le 186 zakladov.
Pot sem pričel iz Maribora, skozi Ljubljano in Sežano, nato pa proti pristanišču Sete v Franciji. Na poti do pristanišča sem imel dva postanka, enega v Milanu zaradi zapore tovornega prometa, drugega pa v obmorskem mestecu Alassio zaradi premočnega vetra.
V pristanišču pa se je pravzaprav pričela avantura. Šestintrideset ur plovbe do maroškega pristanišča Nador, kjer sem opravil vse carinske formalnosti, je minilo »kot bi mignil«, v bistvu pa se prekladaš po ladji iz bara v bar, preverjaš zemljevide in predvidene poti, programiraš GPS naprave in se sprašuješ, zakaj mi ta GPS ne dela kot jaz želim in mi ne prikazuje želene poti… Seveda se na koncu vse dobro konča, si pripraviš tudi stari dobri zemljevid in nanj narišeš vse, kar bo treba vedeti in imeti pri roki v naslednjem mesecu.
Prvi dan vožnje po Maroku je minil v spoznavanju pravil obnašanja na cesti, načina prehrane na ulici, seveda pa tudi v prvih najdenih zakladih. Opremil sem se z maroško SIM kartico, obvezen internet, da le ne bom zamudil, kaj se dogaja doma na Facebook-u.
Ta dan sem izboljšal tudi svoj osebni rekord v vožnji, za volanom sem preživel skupno dvaindvajset ur, seveda z nekaj postanki za hrano, čaj in kakšen zakladek ob cesti. Okrog polnoči sem prispel v mesto Quarzazate, parkiral kamion in se odpravil na zasluženo pivo (5€) v bližnji hotel.
Naslednja dva dni sem preživel s parkiranim kamionom, saj sem držal zasedeno parkirno mesto še za kolega in njegov kamion, torej sem bil le na nožni pogon. Raziskovanje mesta, brez časovnih omejitev, le sonce je krojilo moj dnevni ritem. Na mojo žalost v bližnji okolici ni bilo nobenega zaklada, prvi je pa bil na predvideni trasi naslednji dan.
Torej kaj mi preostane kaj drugega kot pa čaj, frape, uživanje na 30 °C…
se nadaljuje prihodnjič…