Zaklad meseca – 1st Arduino GPS Geocache in Slovenia by Picassoman

– Se je že odprla? – Ne, še 80 metrov. – OK, tecimo. … (klik) – Hej! Odklenila se je! – Uauuu! Zaklad meseca aprila je Picassomanov 1st Arduino GPS Geocache in Slovenia. Tiste bistvene značilnosti izvemo že v opisu: gre za lično izdelan zabojček, ki se odpre in prikaže svojo vsebino le na določeni, nam sprva neznani točki. Huh! Čarovnija? In kaj pomeni beseda “Arduino” v imenu zaklada?

Obratni zakladi

Gremo po vrsti. Zaklad spada med tako-imenovane obratne zaklade (angl. reverse geocaches). Če pri običajnih zakladih najprej najdemo lokacijo in tam pobrskamo za škatlico, pa se iskanje obratnega zaklada začne s škatlico, ki ji šele moramo najti pravo lokacijo, da se odpre. Pri tem nam škatlica sproti daje namige o pravi lokaciji, najpogosteje je to kar oddaljenost. Bolj prijazni zakladi nam podatke posredujejo ves čas, tisti malo bolj navihani pa le občasno ali pa imamo na voljo le omejeno število zahtev po namigih, kar iskanje zelo oteži in včasih ne uspe v prvem poskusu. Taktik za iskanje tiste točke, ki odpre vsebnik, je več. Najenostavnejša je seveda metoda TSKZN (“tudi slepa kura zrno najde“): izberemo smer in hodimo, kadar se razdalja povečuje, smer spremenimo, kadar se razdalja zmanjšuje, smer ohranimo. Tako počasi napredujemo proti točki nič. Odvisno od konfiguracije terena (in lastnikove zvitosti) pa morda najbolj direktna pot ni tudi najbolj optimalna. Pri najbolj zavitih zakladih take vrste je direktna pot nalašč najslabša in včasih tudi nemogoča. Takrat se moramo problema lotiti drugače: če nam programski pripomočki niso domači, nam vedno ostaneta dobra stara zemljevid in šestilo.

Morda še kratka opomba, da ne bo zmede: tam pred letom 2010 je bilo popularno imenovati obratne zaklade (reverse geocaches) zaklade, kjer je bilo potrebno iz danega opisa ali fotografije določiti koordinate. Tak zaklad je bil do pred dveh let aktiven tudi v Ljubljani, in sicer Poizonov Plečnik XII.

Kot bomo videli v nadaljevanju, je obratni zaklad precej težko izdelati v fizični obliki, zato je precej popularen njegov Whereigo približek. Programski modul, ki ga lahko poganjamo na nekaterih Garminovih modelih GPS naprav ali pametnih telefonih, nam sporoča oddaljenost do končne točke, kjer nas čaka skrita škatlica.
Programski modul dobimo tule, njegova odlika pa je, da lahko z istim modulom poiščemo obratni Whereigo zaklad ali pa naredimo novega. Končne koordinate so namreč zakodirane v nekaj številk, ki jih iskalec vnese ob zagonu, zato lahko tak Whereigo postavijo tudi tisti, ki niso najbolj vešči gradnje Whereigo modulov. Pri nas je tak zaklad na primer Intarbo, ki ga je postavil Vasilij1945. Enostavnost postavitve Whereigo obratnega zaklada je botrovala velikemu številu teh zakladov. Iskalnik na spletni strani našteje 625 Wherigo zakladov po svetu, ki v imenu vsebujejo besedo “reverse”. V resnici jih je seveda še več. Poleg Vasilijevega v Ljubljani so podobni še na Krku in Rabu, pa v Avstriji v Celovcu, Gradcu in Wolfsbergu.
Na tem mestu velja omeniti še eno serijo zakladov in sicer postojnske lisice (Fox race od jeancaffou), kjer pa je Wherigo modul (in aplikacija za pametni telefon) lastno delo avtorja in poteka iskanje malce drugače.

Kaj je Arduino?

Vrnimo se k čarovniji in k pravemu obratnemu zakladu. Kako je mogoče, da škatlica ve, kje je in da se na pravem mestu sama odklene? Ni druge rešitve: v škatlici mora biti GPS modul in majhen računalnik (mikrokrmilnik), ki upravlja GPS, zaslon in ključavnico. Ena od popularnih mikrokontrolerskih platform za samogradnjo je Arduino, ki je cenovno dostopna in zaradi razširjenosti zelo dobro dokumentirana. Razvita je v Italiji in je odprtega tipa, tako da je mogoče legalno kupiti kitajske izvedenke za drobiž. Zaradi sporov glede blagovne znamke se v Evropi zadnje čase uradno pojavlja pod imenom Genuino namesto Arduino, ki ostaja rezervirano za ZDA in v glavah večine uporabnikov.

Arduino Uno razvojna plošča.

Praktično vse člane družine Arduino poganja eden izmed Atmelovih ATMEGA mikrokrmilnikov. V osembitni družini Arduino najdemo več plošč (od majhnih, Nano, do najbolj popularnega Uno in enega večjih Mega).
V prvem slovenskem Arduino obratnem zakladu je avtor uporabil ploščo Uno, na kateri tiktaka kontroler ATmega328P s frekvenco 16MHz. Plošča Uno, z maso le 25 gramov, ima 14 digitalnih vhodov-izhodov in 6 analognih vhodov, na katere priklopimo različne naprave, s katerimi centralni procesor komunicira in preverja njihovo stanje: tekočekristalni zaslon, GPS modul, tipka. Potrebno je dobro razumevanje osnovne zgradbe in delovanja plošče ter periferne naprave, da razumemo, kam in kako moramo povezati posamezne priključke ter kako zagotoviti ustrezno napajanje. A pravilna vezava je šele polovica dela. Druga polovica je napisati program, ki bo vse te dele povezal v uigrano celoto in zagotovil iskalcu prijetno geolovsko izkušnjo. Za programiranje Arduina dobimo brezplačno razvojno okolje, v katerem lahko napišemo program v jeziku C ter ga enostavno prenesemo v pomnilnik na plošči. Tega je 32 Kb. Da, prav ste prebrali, kilobajtov. V tako velikost moramo stlačiti svoj program in knjižnice, ki jih uporabljamo za komunikacijo z dodatnimi moduli, kot so GPS in zaslon. Zaradi popularnosti platforme so se pojavila raznovrstna orodja za programiranje, celo grafični vmesnik Visuino, s katerim program narišemo namesto napišemo.

Arduino Uno v akciji.

Tudi s končanim programom težav še ni konec. Pri zakladih, ki vsebujejo napredno elektroniko, moramo premagati nekaj resnih težav: odpornost na vremenske vplive (vlaga, mraz), zagotovitev napajanja, vandalizem. Ker je vanje vloženih precej truda, znanja in tudi sredstev, lastnikom ni vseeno, kaj se bo z njimi dogajalo. Precej se jih odloči, da bodo zakladi na voljo samo Premium članom. Nemalokrat je pri tehničnih zakladih zahtevano, da baterijo določene vrste geolovec prinese s seboj. Za bavarskega GC537QA velja, da ga lahko najde le ena ekipa na dan in se je treba vnaprej prijaviti, da dobi iskalec v roke preverjeno delujočo napravo.

Primer notranjosti obratnega zaklada.

Picassoman je pri svojem zakladu vse te težave rešil elegantno: škatlica je varno pospravljena v informacijskem centru, kjer je priklopljena na napajanje, ki skrbi, da so vsebovane akumulatorske baterije vedno polne. Napajanje je poleg robustnosti eden največjih problemov in mnogo dobrih idej se nikoli ne udejani prav zaradi napajanja. Poglejmo si hitro oceno. GPS modul pri polni obremenitvi potrebuje približno 50 mA električnega toka, osvetljen LCD zaslon okoli 100 mA, kar lahko skupaj z Arduino ploščo znese okoli 200 mA porabe. Za kar nekaj ur dela je v zakladu zagotovljenih 3000 mAh električnega naboja, ki komaj čaka, da vam pomaga najti pravo točko in odpre zaklad! Približno takšno kapaciteto imajo tudi baterije v mobilnih telefonih.

Začetki

Začetnik obratnih zakladov sega v 2009 in ni bil nikoli mišljen kot zaklad v geolovski igri. Narejen je bil kot poročno darilo za prijatelja, lokacija pa je bila okoli 400km stran od doma, zaročenca sta imela le 50 poskusov, da najdeta pravo lokacijo. Celo zgodbo si lahko preberete tukaj, objavil pa jo je tudi Groundspeak v blogu. Škatle, ki se odpirajo le na določeni lokaciji, so hitro postale popularne, poglejte si stran The Quest Box in v njihovi trgovini poiščite ceno narejene škatle (USB kabel dobite poleg brezplačno!). Za malce nižjo ceno jih najdete tudi v uradni geocaching trgovini. Avtorji so začeli kar tekmovati in vdelovati vse težje naloge in prepreke, kot na primer Kapitanova skrivnostna škatla, za katero pa nisem našel, da bi kdaj zaživela kot geolovski zaklad.

Človek bi mislil, da bo teh škatel kar mrgolelo, če se jih da takole enostavno kupiti že narejene? Vsem, ki ste pogledali cene, je verjetno jasno, zakaj bodo v naših gozdovih še nekaj časa prevladovali petlingi. Bistveno cenejša je seveda samogradnja, kjer sam material ni pregrešno drag, je pa zato v gradnji toliko več znanja. Izkaže se, da je pravih obratnih zakladov po svetu izjemno malo. Iskanje po geocaching.com in Project GC ni obrodilo kaj dosti sadov, uspel sem jih najti le nekaj. Že omenjeni Bavarec GC537QA, GC6CDAV na severu Nemčije, Nizozemski GC4DYFZ, GC5J5X0 in GC68QRF, pa GC5NMH9 v Združenem kraljestvu. Tudi onkraj luže sem jih našel le nekaj. V Avstriji, na Madžarskem,… nisem našel nobenega, ugibam, da v imenu nimajo besede reverse, tako kot naš ne. Tudi iskanje po besedah v opisu ni obrodilo sadov. Če kdo pozna še kakšnega ali najde kak seznam, je lepo vabljen, da ga vpiše med komentarje. Precej jih je že umaknjenih, prvi obratni zaklad v Združenem kraljestvu (GC5000X) na primer zato, ker je tako zahtevala lastnikova žena. Na Norveškem so kot spomin na umaknjeni zaklad postavili uganko (GC2KN77), ki spominja na iskanje lokacije pri obratnem zakladu. Vsekakor je majhno število delujočih obratnih zakladov zgovorno, da je sestava in vzdrževanje take škatle precej težko opravilo in lahko smo veseli, da se Picassoman odločil za postavitev tovrstnega zaklada.

Geo vitrina – stalna razstava o geolovu.

Iz zapisanega sledi, da je tokratni zaklad meseca nekaj posebnega ne le v slovenskem merilu, ampak tudi širše. Še bolj posebnega ga naredi tudi edina stalna razstava o geolovu v Sloveniji, ki prikaže velenjski geolovski utrip: opise dogodkov, trailov, prvi slovenski sledljivček Pozojček in geolovske zbirke. Tako je obisk zaklada doživetje, primerno tako za začetnike kot izkušene geolovce, družine, ter vse tiste, ki bi radi doživeli malce drugačno geolovsko izkušnjo in jo kronali s prijetnim sprehodom s posebno škatlo. Gotovo jo boste po prebranem članku še bolj s spoštovanjem držali v rokah, medtem ko vas bo vodila po Velenju. Splača se!

Prvi slovenski obratni zaklad.