Namig za izlet – Planina Koren in še malo naokoli
Planina Koren leži na začetku zatrepa, ki ga na zahodni strani objema greben Ježa, ki se začne z Velikim Zvohom in zaključi z Vrhom Korena, na severni Kompotela in na vzhodni Košutna. Najlažje do nje pridemo s Kriške planine pod Krvavcem. Smučarjem je dobro poznana, vsaj nekateri geolovci pa smo tu že iskali zaklade, se celo družili na CITO dogodku, na planini Jezerca, kjer je urejeno (plačljivo) parkirišče, pa smo celo tekmovali na sankaški preizkušnji. Verjamem, da našpiščenim geolovcem dobra ura hoje in bolj ali manj en najden zaklad, ki je bil nedavno skrit na planini, ne bosta dovolj. A lepo po vrsti. Pojdimo torej najprej na planino, potem pa, če bodo čas, vreme, volja in dovolj moči v nogah dopuščali, še kaj naokoli.
Če smo parkirali na planini Jezerca (trenutno je dnevna parkirnina pet evrov), gremo na robu planine levo navzgor, dokler ne ujamemo poti, ki nas pripelje do Kriške planine. To prečimo proti severu, prej ali slej prestopimo levo na pašnike pod Krvavcem in sledimo ograji oziroma vrsti smrek proti robu planine. Sedaj smo na markirani, večinoma nezahtevni poti, ki preči pobočja pod Krvavcem in kasneje Zvohom ter nas v dobri uri pripelje do planine Koren. Tu lahko najdemo zaklad, dobimo pa tudi osvežitev, če smo je že potrebni. Tudi če v koči ni nikogar, sta v omari na desni strani vhoda dve vozička, ki jih vsakdo, ki je kdaj letel s komercialnim letalom, dobro pozna. Sta prav takšna, kot jih stevardese s ponudbo pijače porivajo med sedeži naprej in nazaj. Če si bomo privoščili osvežitev, vsekakor poplačajmo trud oskrbnika s primernim zneskom v železni skrinjici. Zavedajmo se, da se vsa pijača na planino prinese na leseni krošnji in iz lastnih izkušenj lahko povem, da se oskrbnik kar močno preznoji, da uspe dostaviti vse potrebno.
In kam sedaj? Možnosti je seveda dovolj, od nas pa je odvisno, ali in katere bomo izkoristili. Če nam geolov ne da miru, gremo lahko desno in se po nekoliko bolj zahtevni poti vzpnemo do planine Košutna. Z nje je možno po nemarkirani poti priti tudi na istoimenski vrh. Če ga prečimo, se na drugi strani lahko spustimo pod Kompotelo, do katere lahko pridemo tudi iz planine Koren. Kompotela je razgleden vrh, zato vsekakor vreden obiska. Ali se bomo z njega spustili na razgledni pomol Mokrica, pa je zgolj naša odločitev. Saj nekoliko siten spust niti ni kaj posebnega, vzpon nazaj na Kompotelo pa je običajno vsakomur odveč. Seveda je možen tudi kar zahteven spust po gamsjih stezicah proti opuščeni planini Ovčarija, nato pa po dobro uhojeni stezici mimo Medvedje jame in lovske koče proti potoku Korošica, ki pod Kamniškim vrhom teče v Kamniško Bistrico. Vendar je, če imamo avtomobil na Jezercih, to že kar zahteven logističen zalogaj.
Kakorkoli. S Kompotele jo lahko mahnemo do Vrha Korena, od tam pa je možnosti, tja do osrčja Grintovcev, res veliko. A če hočemo narediti krožno pot, je najbolje, da gremo z Vrha Korena proti grebenu Ježa. Na njem nas čaka en malo bolj zahteven spust, ki pa ga ob pomoči jeklenic z nekaj previdnosti in ob odsotnosti vrtoglavice zanesljivo zmoremo. Greben se zaključi na Zvohu (uradno Veliki Zvoh) s katerega se čez Krvavec spustimo proti Kriški planini. Še najbolje, da gremo mimo plečnikove kapelice Marije Snežne in pod Domom na Krvavcum, se držimo bolj levo, dokler ne pridemo do smučarske proge. Ta nas bo pripeljala do mesta, kjer smo šli zjutraj proti planini Koren. Še nekaj korakov in že svoj pohod zaključimo na parkirišču na Jezercih. Če je bilo še vreme lepo, skoraj ne more biti drugače kot, da smo preživeli lep dan.