Nauki pokopa in vstajenja nekega zaklada

Kdaj veš, da je kamuflaža tvojega zaklada res dobra? Ko delavci odmontirajo objekt, na katerem je vsebnik pritrjen vsem na očeh, ga odnesejo v skladišče in ga čez nekaj mesecev namontirajo nazaj, zaklad pa je še vedno na svojem mestu in nedotaknjen. 😂 Prav to se je zgodilo mojemu zakladu Rock’n’roll v vsako slovensko vas. Nekaj dni po tem, ko sem ga pospravil v arhiv, sem se ustavil na nekdanji končni točki, da bi pogledal, ali so gradbena dela končana. Da je objekt nazaj, me niti ni tako presenetilo. Nedotaknjen vsebnik na njem pa je bil precej nepričakovano odkritje. Tu je že prvi nauk: tudi v geolovu se bolje odločati glede na dejstva kot glede na domneve.

Zakaj sem ga sploh arhiviral?

Razloga sta najmanj dva. Morda ste že začutili, da je po naših geolovskih širjavah zapihal nov veter. Pregledovalec Cenarius se je pogumno in resno lotil enega temeljnih pregledovalskih opravil, ki je bilo prej povsem zanemarjeno: urejanja stanja nevzdrževanih in neaktivnih zakladov oziroma zakladov, za katere so geolovci že predlagali arhiviranje. Geolovske smernice jasno opredeljujejo dolžnosti lastnika in pričakovanja glede vzdrževanja. Od lastnika, ki deaktivira svoj zaklad, se pričakuje, da bo težave odpravil čim prej oziroma v primeru objektivnih okoliščin (npr. dalj časa trajajoča gradbena dela, zaradi katerih je lokacija začasno nedostopna) pregledovalcu pojasnil, kakšno je stanje in kdaj pričakuje, da bo zaklad ponovno dostopen. Če lastnik zaklada ne obnovi, čeprav za to ni objektivnih zadržkov, ali je zanj izgubil interes, ima na voljo bodisi arhiviranje bodisi posvojitev. V primeru, da se lastnik na opozorilo pregledovalca ne odzove, pa bo zaklad deaktiviral in na koncu arhiviral kar pregledovalec sam.

Ko sem dobil Cenariusovo opozorilo, pravzaprav nisem imel veliko izbire. Že ko sem zaklad deaktiviral, sem napisal, da ne pričakujem, da bi ga lahko obnovil v letu 2019. Se povsem strinjam, da je to nesprejemljivo. Rock ‘n’ roll je eden mojih najljubših in najbolj uspelih zakladov. Je zgodovinski prvi zaklad, ki ga je objavil slovenski pregledovalec, izbran je bil za zaklad meseca, delež favoritov 60 % pa kaže, da je najditeljem kljub relativni zahtevnosti všeč. In smo že pri nauku številka dve: zaklade je treba vzdrževati, tako dobre kot manj dobre, odpustkov ni (več) niti za najboljše. Z nekaj žalosti in ne da bi preveril stanje na terenu sem ga pospravil v arhiv (za zaklad Slovene painters 4: Lojze Spacal, ki je v sramotnem stanju v odsotnosti biča in palice vztrajal že nekaj let, pa uredil posvojitev).

Povabilu na pojedino se je težko upreti …

Drugi razlog za arhiviranje je bil pravzaprav pomembnejši. Zelo me je razočarala samopostrežba, ki se je pri zakladu zgodila med CITO dogodkom v začetku poletja. Ker je šla skupina pobiralcev smeti tudi mimo končne točke, se je nekomu (ki je zaklad našel že prej) zazdelo primerno, da ponudi vpis zaklada še drugim. Povabilu na zastonj kosilo se je težko upreti, zato je nekaj ekip, ki se jim je zdela naloga prezahtevna, prezamudna ali prenezanimiva, izkoristilo priložnost. Eden od najditeljev je celo prostodušno napisal: »HZZ. Med CITO dogodkom so nam izročili ta vsebnik v roke. Všeč mi je, ko prideš do rešitve na tako lahek način.«

Najprej sem hotel zaklad arhivirati kar takoj. Zakaj bi se trudil z zahtevnimi zakladi, če nekateri nimajo do lastnikovega dela nobenega spoštovanja in jim je povsem vseeno, na kakšen način pridejo do še enega smeška. Resnici na ljubo, pri tem mnenju sem precej osamljen. Večina geolovcev meni, da kompliciram. Mnogi lastniki (zahtevnih ugank ali težko dostopnih tradicionalnih zakladov) tako početje tolerirajo. Jaz pač ne.

Pa sem zadevo prespal in si takrat premislil. Vsem tistim, ki jim ni do tega, da bi nekaj ur sedeli za računalnikom, sem v dnevniškem zapisu sporočil tole: »vsaj toliko, kot povprečni najditelj porabi za reševanje, sem jaz porabil za pripravljanje uganke in zaklada. Če niste pripravljeni vložiti v najdbo niti toliko, kot je lastnik vložil v pripravo, je čisto OK, če pustite zaklad pri miru. Svet je poln drugih škatlic, za katere je treba manj truda.« Je tu kak tretji nauk? Niti ne, je pa pobožna želja, da bi geolovci vendarle bolj spoštovali trud, ki ga lastniki vložijo v pripravo in izvedbo zaklada. Če se vam zdi naloga prezahtevna: pomagam vsakemu, ki me prosi za namig. Z namigi seveda, ne s končno rešitvijo.

Zakaj sem ga odarhiviral?

Ko je zaklad izginil, sem izginotje razumel kot dokončno. Zato je bila odločitev za arhiviranje toliko lažja, čeprav ne brez obžalovanja. Očitno pa je imela karma z zakladom neke druge načrte. Nisem pričakoval, da se bo pojavil nazaj kar sam od sebe. In če je že vstal od mrtvih, ga ne bom potolkel nazaj v grob. Zadržki in razočaranje pa so ostali. Tu je še četrti nauk: zaklad je mogoče pod določenimi pogoji tudi odarhivirati. Pogovorite se s pregledovalcem glede stanja svojega zaklada. Njegova naloga je, da vam pomaga in vam olajša postavitev, objavo in vzdrževanje zaklada v skladu z geolovskimi smernicami. V veselje vseh geolovcev.