Zaklad meseca – Ears of Istria by 3.hand

Na robu Krasa je Kraški rob. Zempljepisci pravijo, da je to meja med Krasom in Istro. Dolga črta, kjer se kraška planota s strmimi ali bolj strmimi skoki spremeni v flišno istrsko gričevje. Začne se že nad Trstom, v Slovenijo vstopi pri Socerbu in se nato v smeri približno proti jugu zaključi tik pred vasico Mlini na hrvaški strani. Z morda najbolj nenavadno znamenitostjo, ki si je pri domačinih prislužila ime ušesa Istre, bolj knjižno pa bi jo poimenovali spodmoli pri Velem Badinu.

Seveda je tam tudi zaklad. In to ne samo eden. Že leta 2007 je zaklad Kirik’s path na poti do ušes postavila ekipa Lumanima (takrat najbrž še pod imenom Luma 😉), ki jo lahko štejemo med pionirje geolova pri nas. Na zemljevidu se ta zaklad kar izgubi v seriji Kraljevina žarečega ruja, vsi pa kažejo pot proti mogočnim skalnim tvorbam na koncu Kraškega roba, kamor je umeščen tokratni zaklad meseca. Zemeljski oziroma EarthCache zaklad Ears of Istria. Ja, opis je samo v angleščini, ampak tako je pač bilo v starih geolovskih časih. Domačine so pogosto prehiteli nad lepotami naših krajev očarani tujci. Prvih osem EarthCache zakladov pri nas so postavili tuji geolovci, potem pa sta se na sceni pojavila emunda in Vane. Ears of Istria je naš šestnajsti zaklad te vrste, postavljen julija 2010.

Ušesa Istre: spodmoli pri Velem Badinu

Doživetje bo najlepše, če se do zaklada odpravite od cerkvice Sv. Kvirika nad vasjo Sočerga. Pot večinoma sledi skalnemu robu in je razgledna na obe strani. Po mojem skromnem mnenju je najlepši čas za obisk prav zdaj, ko pobočja zažarijo v petdesetih, ali morda kar petstotih odtenkih rdeče. Za tako stanje je seveda kriv navadni ruj (Cotinus coggygria). Večino leta je res čisto navaden in zelen grm, v drugi polovici jeseni pa pride na dan s svojo pravo barvo. Spomladi se boste namesto z rujem ukvarjali z divjimi šparglji, poleti se boste scvrli, pozimi vas utegne do kosti prepihati burja. Poti po grebenu sledite do konca in se mimo naravnega mosta spustite v spodmole. Če vas je ruj očaral s svojimi barvami, vas bodo spodmoli s svojimi oblinami. Kot bi se res sprehajali v uhlju kakega velikana. Vrnete se lahko po isti poti.

Navadni ruj je jeseni vse prej kot navaden …

Pod spodmoli (Tress je desno spodaj)

Meni je na Krasu vedno krasno. Prvič sem ušesa Istre obiskal pred natanko šestimi leti ob neki posebni priložnosti. O njih sem prebral na spletu že kaki dve leti prej, pa so počakala na prav tisti dan. Sprehodili smo se po grebenu, našli zaklad na njem, in se spustili do spodmolov. Takrat se mi EarthCache zakladi še niso zdeli pravi zakladi, zato se s tem zakladom nisem prav posebej ukvarjal. Niti podatkov nisem zbral (a sem se ponje odpravil že čez nekaj mesecev). Vrnili smo se po isti poti, saj z našo ljubo psičko Tress nismo mogli po feratici. Hoje tja in nazaj ter martinčkanja na sramežljivem jesenskem soncu (bele skale spodmolov delujejo kot kak reflektor, tudi za sevanje in ne samo za zvoke iz doline, kar jim je dalo ime) je bilo za dobre tri ure. Človek postane v tem času že lačen. Na srečo je bila takrat v Sočergi gostilna, prav tako nenavadna kot ušesa Istre. Če je še in jo še vodi birt MIlan, obisk toplo priporočam. Fuži s tartufi so nadzemeljski, celotna uporabniška izkušnja pa prav tako meji na nadrealizem. 😂