Nova lestvica za ocenjevanje težavnosti in terena
Oceni težavnosti in terena sta dve od obveznih lastnosti, ki jih ima vsak zaklad. Povesta, kako zahtevno bo iskanje zaklada ter geolovcu ustvarita prvi vtis o podvigu, ki se ga namerava lotiti. Skupaj tvorita matriko 81 možnih težavnostnih kombinacij, s katerimi opišemo bogat nabor geolovskih dogodivščin: od jasno vidnih škatlic na enostavnem sprehodu do dobro zamaskiranih vsebnikov na težko dostopnih in nevarnih mestih. Pravilna ocena obeh parametrov je ključnega pomena za zadovoljstvo iskalcev, zato je prav, da poznamo kriterije za njuno določanje.
Dolga leta smo za ocenjevanje težavnosti in terena (D/T) zaklada uporabljali spletni pripomoček, ki ga je pred skoraj desetletjem pripravil geolovec Clayjar. Nedavno pa so se na sedežu igre odločili, da ta sistem opustijo. Zdaj imamo na voljo opredelitve stopnje težavnosti in terena v korakih po pol stopnje oziroma zvezdice, ki so tudi za uporabo na spletni strani usklajene s tistimi v uradni mobilni aplikaciji. Lestvica pravzaprav ni nova, saj je kot prispevek v Središču za pomoč na voljo že dalj časa. Nova pa je povezava, ki iz urejevalnika opisa zaklada usmerja nanjo. Kar razumemo kot napotek, da jo treba sistematično uporabljati v ocenjevanju težavnosti in terena.
Ocena težavnosti
Napor, ki ga je treba vložiti v reševanje uganke ali iskanje zaklada z dnevnikom na točki nič.
Lahko. Najti oziroma rešiti je mogoče v nekaj minutah.
Lahko. Najti oziroma rešiti je mogoče v 10-15 minutah.
Razmeroma lahko. Najti oziroma rešiti je mogoče v 30 minutah.
Nekoliko večji izziv, a razmeroma lahko za izkušenega geolovca.
Nekoliko zahtevnejša uganka ali skrivališče.
Razmeroma zahtevno. Pripravite se na miselni izziv.
Zelo zahtevno. Morda zahteva posebna znanja, dolgotrajnejšo pripravo ali več poskusov.
Skrajno zahtevno. Zelo verjetno zahteva posebna znanja ali spretnosti.
Najskrajnejši miselni izziv. Zahteva posebna znanja ali spretnosti oziroma veliko truda pri iskanju, reševanju ali odpiranju.
Pri ocenjevanju težavnosti naj ne bi upoštevali namiga, ki običajno olajša iskanje. Ocena težavnosti zaklada z uganko naj odraža zahtevnost naloge za večino, čeprav utegne biti uganka za posamezne geolovce z znanjem z določenega področja otročje lahka. Posebej je poudarjeno, da je težavnost dogodka vedno 1. Dogodek je lahko najti, saj je zborno mesto običajno vsem na očeh oziroma ga je mogoče najti v nekaj minutah. Zahtevnost aktivnosti v okviru dogodka ne vpliva na oceno težavnosti.
Ocena terena
Telesni napor, ki je potreben za dostop do koordinat skrivališča
Največ 800 m (0,5 milje) hoje in dostopno z invalidskim vozičkom (potreben je atribut). Dostop je utrjen in po ravnem.
Največ 800 m (0,5 milje) hoje. Dostop je najverjetneje po ravnem, a ni primeren za invaldski voziček.
Manj kot 3 km (2 milji) hoje po dobrih poteh brez pomembnejše strmine ali zaraščenosti.
Teren z nekaj večjo strmino ali zaraščenostjo.
Vsaj 3 km (vsaj 2 milji) hoje po razgibanem terenu. Neprimerno za kolo zaradi velike strmine ali pomembnejše zaraščenosti.
Razmeroma naporna in dolgotrajna hoja po zelo razgibanem terenu.
Zelo zahteven dostop z dolgotrajno hojo, zaraščenim terenom, plavanjem in/ali večjo strmino.
Skrajno zahteven prehod čez teren, ki je lahko nevaren.
Potrebna je posebna oprema, kot so med drugim čoln, potapljaška oprema ali plezalna oprema.
Zaklad z oceno terena 1 mora imeti obvezno atribut “dostopno z invalidskim vozičkom”, zakladi z oceno terena 1,5 in več pa tega atributa ne smejo imeti. Ta hip je v Sloveniji 45 zakladov z oznako terena 1 in brez atributa o dostopu za invalide in 68 zakladov z oznako dostopnosti za invalide vendar s terenom 1,5 ali več. Tudi glede ocene terena velja, da naj odraža težavnost dostopa za povprečnega geolovca. Gamsku, dr.gumpiju ali tigiju67 ni nobena jama pregloboka, nobeno drevo previsoko in noben hrib prestrm, vendar smo tu še (pod)povprečni ostali. 😉
Pogosto so postavljalci v dvomih glede primerne ocene, ali pa nihajo med dvema sosednjima vrednostima. Previsoka ocena težavnosti lahko odžene kakšnega iskalca, prenizka pa lahko pomeni neuspešne poskuse iskanja in s tem slabo voljo. Marsikdo pri oceni terena raje doda polovico zvezdice za vsak slučaj: bolje da iskalec pride dobro pripravljen na teren, kot da se s podcenjevanjem dostopa izpostavlja nevarnosti. Kadar je kakšna od ocen močno zgrešena, bomo o tem gotovo prebrali v dnevniških zapisih. Seveda pa lahko oceno težavnosti in terena spremeni le lastnik zaklada. Bivši Garminov Opencaching je imel glede tega zanimivo rešitev, kjer so najditelji zaklada lahko vnesli svoj glas glede težavnosti in terena, sistem pa je izračunal povprečje ocen. Kakorkoli že, oceno velja spremeniti le, če se izkaže, da je lastnik že na začetku narobe ocenil težavnost ali teren. Če zaradi drugih dejavnikov pride do spremembe težavnosti najdbe zaklada, je do iskalcev bolj pošteno zaklad arhivirati in postaviti novega. Sprememba ocene težavnosti ali terena zaklada namreč deluje tudi »za nazaj« in s tem spremenimo oceno tudi iskalcem, ki so zaklad našli v preteklosti po »stari oceni«. Tako jim lahko nehote spremenimo statistiko, na primer spremenimo pokritost polj v D/T matriki (eden najbolj priljubljenih statističnih geolovskih ciljev).
Porazdelitev težavnosti slovenskih zakladov prikazuje spodnja slika. Po podatkih strani Project-GC ima sredi decembra 2016 med več kot 4300 zakladih v Sloveniji največ zakladov oceno 1,5/1,5, to je kar 752 zakladov. To je tudi tipična ocena zakladov na t.i. »power trailih«. Sledi ocena 2/2 z dobrimi 600 zakladi in 1,5/2 s 355 zakladi. Samo po enega predstavnika pa imajo kombinacije 1/4,5, 4,5/1, 5/2.5, 4,5/4, 5/4.
Veliko uspeha pri polnjenju D/T matrike!