O arhiviranih vse najboljše
V prejšnjem prispevku smo omenjali zaklade, ki jih je bilo zaradi težav potrebno arhivirati, marsikatere zelo hitro po objavi. Ti zakladi so v manjšini, saj je največkrat razlog za arhiviranje neaktivnost lastnika. Kaj lahko povemo o do sedaj arhiviranih zakladih v Sloveniji? Kakšna je bila njihova življenjska doba?
V Sloveniji smo sredi julija beležili 420 arhiviranih zakladov, ki so pisani na 182 različnih uporabniških računov. Pri tem ne upoštevamo dogodkov, njhova usoda je tako in tako arhiviranje v nekaj dneh. Opazujemo torej samo tiste zaklade, ki so zaradi tega ali onega razloga pristali v arhivu. Njihovo starost definiramo kot razliko v dnevih med objavo (ali prvo najdbo, če objava ni na voljo) in dnevom arhiviranja (ali zadnjo najdbo, če dan arhiviranja ni na voljo).
Histogram starosti zakladov prikazuje spodnji graf:
Vodoravno je nanešena starost zaklada ob arhiviranju, navpično pa število zakladov, ki so bili arhivirani pri dani starosti. Širina stolpca je 10 tednov.
Vidimo, da je velika večina zakladov doživela starost med 100 in 1500 dnevi s povprečjem dobrih 800 dni, kar je več kot 2 leti. Pri približno 800 dnevih izstopa vrh, ki predstavlja heirjevo serijo 25 zakladov ‘Jurčičeva pot’, ti so bili objavljeni in arhivirani hkrati, zato imajo isto starost.
Problematični zakladi, ki so arhivirani kmalu po objavi, so v skrajno levem delu histograma, spodnji sliki kažeta ta povečan del, prva s širino stolpca 1 dan, druga 1 teden:
Opazimo dve kritični obdobji z več arhiviranji: prvih 10 dni in tretjih 10 dni po objavi. Iz tega bi lahko v šali dejali, da je prvih 40 dni najbolj kritično obdobje v življenju zaklada.
Zanimiva je primerjava časa aktivnosti (starosti) zaklada s številom najdb, kar prikazuje spodnji graf. Vsaka točka je eden izmed arhiviranih zakladov.
Večja starost ne pomeni vedno več najdb. Izstopajoče točke so skrajno desno (dolgo aktivni, malo najdb), najvišja točka (dolgo aktiven, veliko najdb), in točke višje levo (veliko najdb, a kmalu arhiviran = kratkoživ z nadpovprečnim številom najdb na dan). Uganete, kateri zakladi so to?
Poučen je tudi histogram časa med zadnjo najdbo in arhiviranjem, kar prikazuje spodnji graf s širino stolpca 30 dni:
Največ zakladov je bilo arhiviranih v nekaj dneh po zadnji najdbi, daljši časi se pojavijo manjkrat, se pa ta (eksponentni) rep vleče tudi do 1000 dni, torej praktično 3 leta po zadnji najdbi. Na grafu opazimo tudi negativne čase, kar pomeni, da je zadnja najdba PO datumu arhiviranja. Nekaj arhiviranih zakladov ima namreč še vedno aktivne škatlice in še vedno se pojavljajo vpisi najdb. Rekorder je zaklad, ki ima zadnjo najdbo skoraj 7 let po arhiviranju (cca. -2500 dni na grafu). Ga poznate?
Rekorder je GCHDKA. http://www.geocacher.si/iskanje-arhiviranih-zakladov/