Sem geolovec! Poznate me pod vzdevkom … eSlavko

Se lahko na kratko predstaviš in poveš nekaj besed o sebi?

No, to je pa kar težko vprašanje. Nisem nič posebnega. Nisem noben športnik, adrenalinski freak, naravoslovec, živaloslovec. Čisto navaden “Janez”, pa še precej zapečkarski za povrh. Sem sicer dokaj rad v naravi in občudujem tako živalstvo kot rastlinstvo. Za športni dosežek štejem, ko naredim nekaj 10 kilometrov z biciklom ali preplavam par dolžin olimpijskega bazena. Sem pa precej firbčen, še posebej, kadar gre za kako bolj tehnično zadevo.

Lahko pojasniš pomen svojega vzdevka, ki ga uporabljaš na strani geocaching.com?

To pa sega že kar precej časa nazaj, ko sva bila z Dulsinejo na enem taboru v Španiji. In sem se kar precej časa zabaval, ko domorodci nikakor niso mogli izgovoriti (no ja, saj ga še vedno ne morejo) mojega imena. In takrat sem si naredil tudi mail na to temo, ki pa se je kar obdržal.

Kdo te je navdušil za geolov, kdaj si našel svoj prvi zaklad in kaj te je pri igri pritegnilo?

Začelo se je, ko sem doma po kosilu listal revijo GEA, kjer je bil med drugim tudi članek o geolovu. Zdelo se mi je zanimivo in sem kar hitro zavil do računalnika in pofirbcal, če je kak zakladek v bližini. In glej ga zlomka: na “peš” distanci sta bila kar dva! Prvi je bil pri cerkvici sv. Radegunde in Katarine v Srednji vasi, po drugega – “ptičjo opazovalnico” – pa sem se vračal večkrat, saj je dobro skrit. A ko sem videl, da so drugi logirali najdbo, jaz pa ne našel, sem šel takoj pogledat, če so za najditelji ostale vroče stopinje, da bi ga sam lažje našel. Pa ni šlo ravno zlahka …

Kakšni zakladi so ti najbolj všeč (mestni, v naravi, uganke, večstopenjski …?)

Brez dvoma so to zakladi v naravi, a ne taki, ki so zataknjeni za prvo korenino, temveč taki, ki te pripeljejo na lokacijo, ki je res vredna ogleda. Posebej mi je všeč, če lokacija ni v vsakem turističnem vodniku.

Kateri od zakladov, ki si jih našel do sedaj, se ti je najbolj vtisnil v spomin? Lahko poveš zakaj?

Težko navedem enega samega. Precej zakladov je bilo res dobrih. Morda bi izpostavil tistega, ki se nahaja na najvišji nadmorski višini, ki sem jo kdaj obiskal. Ob jasnem vremenu in smrdečih fumarolah Pica del Teide na kanarskem otoku Tenerife res ne moreš ostati ravnodušen. Ali pa ta: kako lahko zaklad postaviš praktično v puščavi. Kar na večer sva se z Dulsinejo odpravila sprehajat po peščenih sipinah “Las dunas” na južni obali Gran Canarie. Po precej dolgi hoji po pesku in srečevanju občasnega kaktusa sva pozno v noč le našla zaklad. Civilizacije ni bilo več videti, temno je bilo kot v rogu, slišal se je le šum oceana. Ker sem preveč komot, da bi se navigiral po zvezdah, ki jih je bilo ogromno, sem se raje zanesel na GPS in se po najdbi počasi rešil v civilizacijo. Res zanimiva lokacija, ki je zagotovo ne bi obiskal, če ne bi poznal geolova, in zagotovo ena takih lokacij, kamor se ponoči brez GPS-ja ne bi odpravil! Od slovenskih zakladov mi je pa nekako najbolj ostal v spominu bližnji in tudi nočni zaklad: tudi v “Udinboršt by night” se nikakor ne bi odpravil ponoči brez GPS-ja.

Geolov je običajno prava pustolovščina. Lahko opišeš dogodivščino, ki se ti je pri iskanju zakladov najbolj vtisnila v spomin?

Precej zakladkov je res pustolovščina. Žal se pa ta trenutek ne spomnim nobenega, ki bi se mi tako močno vtisnil v spomin, da bi ga lahko prikazal kot neko specialnost. Še najbolj se mu približa iskanje nočnega zaklada v bližini doma. Od doma smo štartali, ko gredo drugi ponavadi spat. Odpravila se nas je manjša skupina, sledilo je lomastenje po gozdu sredi noči in kravžljanje možganov z nebesnimi znamenji. Da ne omenim skorajšnjega plavanja enega od članov v sploh ne topli noči, našli pa smo tudi pravo kolišče sredi gozda. Sicer pa “tistega pravega”, ki se mi bo vtisnil globoko v spomin, še vedno iščem. Žal ne vem, ali bo imel oznako težavnosti in terena 1/1 ali 5/5, da bi si olajšal iskanje.

S kakšno navigacijsko napravo si začel iskati zaklade in če nam lahko zaupaš, kakšno sedaj uporabljaš za iskanje?

Še preden sem se spravil nad prvi zaklad, sem imel doma Etrex Legend, ki je že nekaj časa počival. Tudi telefon Nokia E52 je imel GPS. Za začetek je bilo to videti tako, da sva z Dulsinejo sprintala opise zakladov, ki sva jih hotela obiskati, in potem kar na terenu tipkala koordinate v mlinčke. Kmalu sem se tega naveličal in za telefon napisal preprosto aplikacijo, ki je shranila celo html spletno stran posameznega zaklada skupaj z GPS koordinatami. Tako sva se rešila papirjev, in to je potem nekaj časa trajalo. Telefon je deloval, Etrex pa je začel ostajati doma, čeprav je bil bolj točen – a za iskanje zakladov je bila Nokia čisto v redu. Ker se časi in potrebe spreminjajo, sem potem telefon zamenjal za androidovo igračko od LGja. Kar se točnosti tiče, je skladno z Nokio, a se v listnatem gozdu obnese precej slabše. A ker cgeo ponuja dovolj dobre podatke (razen hitrosti nalaganja), sem ostal pri tem in to opremo uporabljam še danes.

Zanesljivo si se že srečal s kakšnim geolovcem ali ekipo pri iskanju zaklada. Je bilo srečanje zanimivo? Vzdržuješ stike s tem geolovcem ali drugimi še naprej?

Precej ekip in posameznikov sem že zalotil pri “zločinu”. A nekako ni naneslo, da bi se nato še kaj več družili. Se je pa že zgodilo, da so prišli na lokacijo zaklada drugi geolovci, ko je bil zaklad še v mojih rokah ali skrit v malhi. In potem je bilo treba nekako osvoboditi zaklad in ga postaviti na svoje mesto, da so le ti lahko uživali v odkrivanju samega zaklada. Spomnim se dogodka pri zakladu, kjer prišleki nikakor niso mogli razvozlati, kje je, niso pa hoteli, da bi jim ga razkril. Še največja zagata je bila, da je bil opis zaklada v španščini, jaz znam slovensko, oni pa so bili Francozi z zelo pomanjkljivim znanjem španščine in nikakršnim znanjem slovenščine. Tako smo se hkrati mučili in zabavali, ko sem jim tolmačil namig, in zraven z rokami odganjali cele roje žuželk, ki jih ni bilo.

Kaj pa srečanja z bunkeljni in skrivanje pred njimi?

Urbani zakladi ne minejo, ne da bi okoli sebe moral malo oprezati. Kdaj se sicer zgodi, da si vendarle preveč sumljiv in te celo kakšen uradnik malo zasliši. A do sedaj kakih večjih težav nisem imel. Ponavadi je najbolje, da poveš, za kaj res gre, in potem vse skupaj mine brez zapletov. Kar se pa skrivanja tiče, pa ja. Vezanje vezalk čeprav so čevlji zavezani, gledanje v nebo, kjer ni nič pametnega videti, blefiranje fotografiranja ali pa enostavno poležavanje … karkoli, le da je videti dovolj dolgočasno, da začnejo drugi gledati stran.

Se rad udeležuješ dogodkov? Ti je ostal kateri v posebej lepem spominu?

Sem bolj gorenjske sorte. Dogodek mora biti zadosti blizu in seveda v prostem terminu. Obiskal sem jih bolj malo, a med temi ima morda še največ heca GIFF event 2015 v Ljubljani. Dulsineja je organizirala, da greva, jaz pa sem delal do zadnjega trenutka. In ko sva prišla v Ljubljano pred kinodvorano, si rečeva, no to je pa fino, imava še 20 minut prostega časa. Potem pa le stopiva poiskat družbo in ugotoviva, da ni nikjer nikogar. Ni nihče ni nič vedel … WTF? Prevzamem iniciativo in pogledam na telefon. Seveda Dulsineja ne bi bila Dulsineja, če ne bi organizirala obiska dogodka ob napačni uri. Namesto 20 minut prezgodaj sva bila 10 minut prepozna. Nekako slabe volje sem šel proti izhodu in tam le našel listek GIFF in puščica. Prvi znak, da je res nekaj tukaj. Potem pa hitro brskanje naprej. Prelisičiti je bilo treba stražarje pred vhodom v dvorano, da sem čisto taprav geolovec in da smem noter tudi brez karte. Uspelo je … le sedeti je bilo treba na dokaj trdih in neudobnih stopnicah. In ker potem tudi afterparty ni zadoščal, smo se pozno v noč z gospodom v lakastih čeveljcih odpravili še na nočni geolov po nočnih in tudi dnevnih zakladkih.

Si že skril zaklad? Kakšne so izkušnje, odzivi geolovcev?

Nekaj zakladov sem tudi sam skril. Pa tudi enega posvojenčka imam. V večini primerov so geolovci z mojimi zakladi kar zadovoljni. Priznam pa, da so nekateri pač malce navihani in ti so nekaterim všeč bolj, drugim pa sploh ne. Bi rekel, da je “1,2,3 kok?” eden takih, ki iz vsakega geolovca spravi ven nekaj sočnega. Spomnim se, ko sem kmalu po postavitvi tega zaklada videl ekipo, ko sem se peljal mimo. Ustavil sem, se predstavil in počakal odziv. Iskanje prve stopnje ni šlo čisto zlahka, a je bila vseeno hitro najdena. Tudi branje navodil je bilo enostavno. Potem pa hiter pogled v naravi in ugotovitev, da sploh ni težko. Drugi pogled pa je razkril, da je bil prvi pogled napačen, in potem je iskalcu kar lep cmok obtičal v grlu. Na tej točki sem se poslovil in za vsak slučaj pustil še svojo telefonsko številko. Kasneje med opravki v mestu se je iskalec oglasil, a le za preverjanje lokacije, da ne bi skakali kar tako naokrog. V skupno zadovoljstvo smo ugotovili, da je bil rezultat seveda PRAVILEN.

Kaj bi v geocachingu spremenil najprej, če bi imel možnost spremeniti eno stvar …

Ločevanje premium/member. Z nekoliko bolj smiselno cenovno politiko pri predmetih, ki jih prodajajo, ne bi potrebovali članarine, imeli pa bi podoben prihodek.

Za konec pa še vprašanje – imaš kakšno sporočilo za ostale geolovce?

Seveda. No, morda bolj za bunkejne kot za geolovce: poskusite, zna biti, da vam bo všeč.