Sem geolovec! Poznate me pod vzdevkom … Larsus Cisalpinus

Se lahko na kratko predstaviš in poveš nekaj besed o sebi?

Ime mi je Lars. Sem navdušen geolovec, gorski kolesar in hribolazec (od leta 2013 – ko sem začel z geolovom – v tem vrstnem redu). V Slovenijo so me pred petnajstimi leti pripeljali »romantični« razlogi. Staroselski geolovci me poznajo kot slovensko govorečega Švaba, ki vpisuje najdbe zakladov v angleščini. V zadnjem času se zelo trudim izboljšati tudi svoje pisanje v slovenščini. Zato skušam vključiti slovensko besedilo v opis vseh zakladov, ki jih postavim na novo, tu in tam pa tudi v kak dnevniški zapis (mimogrede, hvala icabrianu za prevod mojih odgovorov).

Lahko pojasniš pomen svojega vzdevka, ki ga uporabljaš na strani geocaching.com?

Moj vzdevek Larsus cisalpinus je latinski izraz in pomeni Lars (ki zdaj živi) na tej strani Alp (gledano iz Ljubljane, seveda). Sedem let učenja latinščine v srednji šoli je očitno pustilo nekaj posledic. Moj učitelj bi bil presrečen, če bi vedel, da njegov trud ni bil zaman: s srednješolsko latinščino sem si lahko ustvaril vsaj geolovski vzdevek. Ne samo vzdevek, tudi slika iz mojega spletnega profila nakazuje, da sem po petnajstih letih življenja v tej lepi deželi postal razcepljena osebnost. Pol Slovenec, pol Nemec.

Kdo te je navdušil za geolov, kdaj si našel svoj prvi zaklad in kaj te je pri igri pritegnilo?

Sodelavka (njen geolovski vzdevek je regica, ampak že nekaj časa ni več aktivna) je bila tako navdušena nad geolovom in je toliko pripovedovala o njem, da sem preprosto moral poskusiti. Prvi zaklad sem našel pred skoraj natanko tremi leti na gričku nedaleč od doma (tradicionalni zaklad Grba). Za prvo najdbo sploh nisem uporabil GPS naprave, saj sem kot domačin takoj vedel, kje iskati Miroborijev mikro. Geolovska obzorja sem kmalu razširil še na druge vrste zakladov. Ni trajalo dolgo, da me je igra povsem prevzela. Danes, 3 leta in 3000 zakladov kasneje, »trpim« zaradi hudega geokešeritisa. Tolaži me, da nisem edini brezupen primer te bolezni v Sloveniji. Morda je prišel čas, da SGK ustanovi skupino za samopomoč s psihološkim svetovanjem. Nekaj podobnega kot »Anonimni geolovci«. Se bo še kdo pridružil? Prostovoljno se javim, da bom spregovoril o svojih težavah na prvem sestanku (»Živjo, jaz sem Lars in sem odvisen od geolova«). (»Živjooooo, Laaars!« – op. prev.)

Geolov mi je kot ljubitelju dejavnosti na prostem, ki se je z leti malo polenil, dodal spodbudo, potrebno v večnem boju s svojim zapečkarskim jazom, in me spravil v naravo. Hkrati pa mi je pomagal, da sem spet prebudil otroka v sebi. Nič se ne more primerjati z otroškim navdušenjem ob odkritju zanimivo skritega zaklada, še toliko bolj, če ga prej ni našel še nihče. Ker veliko potujem, me geolov usmerja k neznanim turističnim biserom ali odštekanim pozabljenim krajem. Kamor zagotovo ne bi zašel kot bunkeljski popotnik.

Kakšni zakladi so ti najbolj všeč (mestni, v naravi, uganke, večstopenjski …?)

Najbolj mi je všeč lov na tradicionalne zaklade v naravi. Bolj kot je lokacija odročna in divja, bolj mi je všeč. Prav tako rad obiskujem EarthCache zaklade, ki nas v večini primerov pripeljejo na zanimivo naravno oziroma geološko lokacijo in nas naučijo nekaj novega. Nisem prav poseben ljubitelj hudega »kravžljanja« možganov, zato težje uganke raje preskočim. Občasno se spopadem tudi z večstopenjskimi zakladi ali s hibridnimi letterboxi, če nimajo preveč stopenj in ne zahtevajo zapletenega preračunavanja.

Moram priznati, da nisem prevelik ljubitelj zakladov v mestnem okolju na zelo izpostavljeni lokaciji. Najbrž zaradi »mestne geolovske travme«, ki jo nosim v sebi od takrat, ko me je v Londonu zasačila policija. Zamenjali so me za terorista, ki je bil tik na tem, da na kovinsko konstrukcijo mostu z močnim magnetom pritrdi majhno bombo. Mislim, da si vsi izkušeni geolovci lahko predstavljate, o čem govorim. Moral sem uporabiti vso svojo jezično spretnost, da sem se izvil iz kočljivega položaja. Ko sem končal svoje kratko predavanje v angleščini, pa so policaji vedeli vse o geolovu.

Kateri od zakladov, ki si jih našel do sedaj, se ti je najbolj vtisnil v spomin? Lahko poveš zakaj?

Uh, to je pa težko vprašanje, ker je bilo v zadnjih treh letih veliko imenitnih geolovskih doživetij. Če pa bi moral izpostaviti enega, ki se mi je res vtisnil v spomin, bi bil to večstopenjski zaklad The Giant (GC45YJY) na portugalskem otoku Madeira. Ime zaklada je povezano z nekaj zelo starimi endemičnimi orjaškimi drevesi iz rodu lovorovk, ki jih je mogoče najti le na eni zelo odmaknjeni lokaciji na otoku. Do končne točke se je bilo treba napotiti skozi skrivnosten deževni gozd in iskati napotke, skrite v nekaj orjaških drevesih, ki so bila videti kot pravljična bitja (glej sliko). Globoko v gozdu je postalo kar malo strašljivo, saj je bila megla vse gostejša, mi pa smo bili sami. Skoraj bi začeli verjeti, da se bodo drevesa, ki so se kot iz nič pojavljala iz goste megle, pred našimi očmi spremenila v hudobne čarovnice ali jezne trole. Ta večstopenjski zaklad ima vse: domiseln opis z izvirno zgodbo, odlično izvedbo vmesnih stopenj in osupljivo končno točko. Pravi zaklad pa so pravzaprav nenavadna drevesa in čudovita narava okoli njih. Iskanje tega zaklada je pustilo name globok vtis. So noči, ko še vedno sanjam o velikanih.

Geolov je običajno prava pustolovščina. Lahko opišeš dogodivščino, ki se ti je pri iskanju zakladov najbolj vtisnila v spomin?

Odgovor na to vprašanje je enak kot na prejšnje. Doslej sem nekaj najbolj impresivnih zakladov našel v tujini. Pohvaliti pa moram tudi nekaj slovenskih. Veliko sem že slišal o menda zelo pustolovskih zakladih, kot so jpavlijev Bear Gills (GC35F9J), Pikacujev Operacija Dieter (GC4NC24) in dr_janijev The Maze (GC6A186). Lotil se jih bom to poletje, spopada z njimi se prav veselim. Bi kdo združil moči z mano?

S kakšno navigacijsko napravo si začel iskati zaklade in če nam lahko zaupaš, kakšno sedaj uporabljaš za iskanje?

Začel sem s pametnim telefonom, na katerega sem si namestil nekaj vsem znanih aplikacij, kot je c:geo. Ko sem ugotovil, da mi je igra všeč, sem si kupil samostojno GPS napravo Garmin etrex 30, ki jo uporabljam še danes. Ni več najmodernejša (nima niti na dotik občutljivega zaslona), a je zelo zanesljiva spremljevalka na vseh mojih geolovskih dogodivščinah. Poleg tega je zelo robustna. V zadnjih treh letih mi je velikokrat padla iz žepa in v avstrijskih Alpah preživela padec z višine kakih 15 m. Pri zahtevnejših zakladih pa včasih uporabim tudi geolovske aplikacije s svojega Samsunga S5.

Zanesljivo si se že srečal s kakšnim geolovcem ali ekipo pri iskanju zaklada. Je bilo srečanje zanimivo? Vzdržuješ stike s tem geolovcem ali drugimi še naprej?

Pri zelo obiskanih zakladih v velikih mestih, kot sta Berlin ali London, se mi je redno dogajalo, da sem pri zakladu naletel na druge geolovce. V večini primerov so bila ta srečanja prijetna. Družno smo nadaljevali iskanje ali celo odšli skupaj na pijačo po najdbi. Nedavno sem imel res zabavno srečanje z moškim delom ekipe JanSimona na vrhu Veliki Rogatec (z istoimenskim zakladom). Oba sva se pognala za FTF ob istem času zelo zgodaj zjutraj, a sva se, ne da bi vedela eden za drugega, vzpona lotila vsak iz svoje smeri. Do zaklada sva prišla skoraj hkrati. Jan je bil tako prijazen, da mi je odstopil nekaj svojega zajtrka. Zmenila sva se, da bova združila moči, ko se naslednjič odpraviva v hribe sredi noči. Statistično je nemogoče, da bi bili vsi geolovci tako prijetni, toda o negativnih izkušnjah raje ne bom govoril.

Kaj pa srečanja z bunkeljni in skrivanje pred njimi?

Ne maram iskanja zakladov na zelo izpostavljeni ali obljudeni lokaciji. Moje ravnanje je zelo odvisno od okoliščin. Včasih opustim iskanje, če imam občutek, da sem drugim postal sumljiv ali da bi lahko motil ljudi, ki živijo v bližini zaklada. V nekaterih primerih pomaga, če opustim iskanje in se vrnem čez kakih 15 minut. V drugih primerih pa bunkeljnom razložim, za kaj gre pri tej igri. To ni tako preprosto, če govoriš polomljeno slovenščino z močnim nemškim naglasom (ni povsem jasno, koga je imel avtor v mislih s tem opisom – op. prev.). Živo se spominjam starejše slovenske dame, ki me je ogovorila, ker jo je zelo zanimalo, kaj vsi ti čudaki merijo na njenem dvorišču. Še bolj jo je zmedlo, ko je ugotovila, da so k njeni hiši spet prišli Nemci (spet so nazaj, ojej …) in zdaj izvajajo te čudne meritve.

Se rad udeležuješ dogodkov? Ti je ostal kateri v posebej lepem spominu?

Navadil sem se, da sem na geolovu sam, ker sem pri hoji ali kolesarjenju do zakladov v hribih kar hiter. Ne razumite me narobe, nič nimam proti družbi in se lahko prilagodim glede hitrosti. Tudi jaz znam živeti po polžje. Torej, če želite na geolov z mano in/ali vaditi svojo nemščino, me kar pokličite.

V zadnjem času se trudim postati bolj družaben geolovec. Geolovski dogodki so zame odlična priložnost za stik s slovensko geolovsko skupnostjo. V aprilu 2016 sem se udeležil skoraj vseh slovenskih CITO dogodkov. Moram reči, da sem zares užival na dogodku v Kranju, pa tudi na velikem zaključku v Ljubljani. Lepo je bilo videti toliko zagnanih in do narave prijaznih geolovcev pri delu. Predanost, skupinski duh in pozitivna energija vseh udeležencev so me prepričali, da lahko ljudje s sodelovanjem res nekaj spremenimo.

Si že skril zaklad? Kakšne so izkušnje, odzivi geolovcev?

Doslej sem skril 47 zakladov, še tri pa sem posvojil. Zakladi številka 51, 52 in 53 so v pripravi. Postavljanje zakladov je proces, v katerem se vseskozi učim. Iz svojih napak, ali od odličnih zakladov, ki sem jih našel v Sloveniji ali v tujini. Zdaj se trudim slovenski geolovski skupnosti ponuditi nekaj posebnega (zanimivo lokacijo, domiseln način skrivanja ali v idealnem primeru oboje) z vsakim zakladom, ki ga postavim. Glede na odziv in favorite, ki sem jih prejel (hvala!), se mi zdi, da pri postavljanju zakladov niti nisem tako slab.

Prosim, dovolite mi še nekaj reklame: 21. maja bom gostil svoj prvi geolovski dogodek v Sloveniji. Organiziral bom geolovsko srečanje na starem mejnem prehodu med Slovenijo in Avstrijo na Ljubelju. Prisrčno vas vabim, da se ga udeležite in spoznate tudi avstrijske geolovske kolege. Mimogrede, dogodek bo tudi priložnost za vaš prvi (ali naslednji) FTF.

Kaj bi v geocachingu spremenil najprej, če bi imel možnost spremeniti eno stvar …

Včasih me vznejevolji kak »kr’neki« zaklad, ki obiskovalcu ne ponuja prav ničesar, niti poštenega opisa. Sprašujem se, zakaj je bil zaklad, ki je skrit na povsem nezanimivi lokaciji (npr. parkirišče pred supermarketom) sredi kupov smeti in ni nič drugega kot neugleden listič papirja, natlačen v plastično vrečko, sploh objavljen. Take odbijajoče anti-zaklade pogosto postavljajo začetniki. Iz svojih izkušenj vem, da je vsak začetek težak. Zato mislim, da bi bilo umestno uvesti neke vrste mentorstvo za novince. Seveda bi bilo preveč zahtevati od pregledovalca, da sam preveri vsak zaklad na terenu, zato bi lahko izkušeni geolovci ponudili pomoč začetnikom pri pripravi novega zaklada za objavo. Mentorji bi bili lahko neke vrste beta testerji. Začetnikom bi svetovali glede priprave opisa, jih spremljali na izbrano lokacijo, komentirali izbiro in pripravo skrivališča, itn… Prostovoljno se javim.

Za konec pa še vprašanje – imaš kakšno sporočilo za ostale geolovce?

Geolov ni zgolj iskanje plastičnih škatlic zaradi vpisa v dnevnik. V večini primerov je to le dodana vrednost, pravi zakladi pa so vsi ti čudoviti kraji in čudeži narave, ki jih obiščemo zaradi našega najljubšega hobija. Skušajte jih doživeti z vsemi čuti. In napišite v spletni dnevnik kaj več kot TFTC ali HZZ. Mnogi lastniki zakladov so vložili veliko energije, ljubezni in včasih tudi denarja v pripravo in vzdrževanje svojih zakladov. Povrnite jim vsaj tako, da napišete nekaj stavkov o svojem geolovskem doživetju. Na ta način boste lastniku pričarali nasmeh na obrazu in mu polepšali dan.